Thrash 'till grob (14.4.2008)

Ni boljšega kot začeti teden s thrash metalom. Še posebej s tremi bandi, ki so zaznamovali slovensko metal sceno v začetku devetdesetih. Za to priložnost sta umazana dihurčka organizirala Thrash 'till grob, kjer so se predstavili Železobeton, Sarcasm in Interceptor. Ponujena je bila tudi možnost vzeti si split promo CD, na katerem lahko poslušamo po dve skladbi vsakega izvajalca.
Kot prvi so na oder stopili Železobeton, ki so bili naravnost briljantni. Band je predstavljal skladbe z lanskoletnega izdelka I Don't Know!? Fantje niso dajali poudarka pri napovedi komadov, saj so nam želeli odigrati čim več skladb. Nastopu Železobeton nimam ničesar za očitati. Ritem sekcija se je zelo dobro ujemala. Kitarski dvojec Ropoša/Ferenček je pokazal veliko spretnosti pri soliranju. Ropoša je kar žarel od energije, kar je potrjeval tudi njegov unikaten vokal, vendar tudi ostali člani niso zaostajali. Železobeton so nas prepričali, da si jih bomo z veseljem še enkrat ogledali. Edina škoda je bil odziv publike – kot da so na doom koncertu. Železobeton si zaslužijo tako čupanje kot tudi mošanje. Kdor ni še uspel videti Železobeton, naj se podviza, ker fantje vedo, kako se stvari streže. Naslednji so oder zavzeli Sarcasm, ki si bolj zaslužijo ime Happy metal band. Sarcasmom že leta uspeva narediti na koncertih pravi žur. Tudi publika je bila bolj zagreta. Po mnogih menjavah basistov oz. basistk se je na basu izkazal Jure Buh, ki se z bobnarjem Kacinom odlično ujame. Na vokalu se je izkazal Muci, ki je s svojim karizmatičnim nastopom poskrbel, da se je publika ogrela za slemanje. Kot vedno so nam tudi tokrat postregli s kakšnim coverjem; odigrali so Black Magic od Slayer. Vseeno pa so bili v ospredju avtorski komadi, ki so bili odigrani solidno. Sarcasm so delovali malce zadržano. Priča smo bili tudi že boljšim nastopom.
Setlista Sarcasm: Something To Believe In, James Bond, War Song, 21, Black Magic, Sarcasm, Fastest Man Alive, Žena, Terorist, Crematory, Thrash Tonight, Believer.
Kot zadnji pa so na oder stopili zvezde večera Interceptor, ki se imajo za predstavnike graveyard metala. Domiselno, ni kaj! Na samem začetku je band dokazal, da se inštrumentalno ujamejo. Nato se je začelo tresti. Na oder je namreč "skočil" pevec Gregor Čulk, čigar prihod je spominjal na Godzillo. Opazno vinjen je Čulk krulil vsepovprek, seveda kje usekal mimo. Pri enem komadu pa si je pomagal celo z besedilom v roki, češ: "Ne morem si vsega zapomnit". Vseeno pa to ni bilo niti tako moteče. Kljub obilnemu komuniciranju s publiko je bil Čulk omejen predvsem na: "Pizda, kje je moj pir. Ta je prazen, pizda. Ta je poln. Pizda sem pijan". Važno, da je povsod polno vulgarizmov, ker to je zelo metal. Vseeno pa takšne malenkosti niso vplivale na publiko, ki se je zagrela za moshpit. Interceptor so poleg starejših avtorskih komadov predstavili tudi noviteto Homo Stupidus in odšpilali še Sepulturin Inner Self, ki ga je Čulk presenetljivo dobro odpel v primerjavi z ostalimi. Na vokalu se je izkazal tudi kitarist Simon Cukjati, ki je odpel Anthraxov Got The Time. Interceptor so se predstavili solidno, čaka pa jih še nekaj dela, da bodo obranili staro slavo.

Primož