Na današnji dan
1984
Mötley Crüe predstavijo single Too Young to Fall in Love
NAGRADNE IGRE
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

3. 4. 2007
Machine Head - The Blackening
Roadrunner Records, 2007
Machine Head 2007? Hm... enostaven odgovor. Šuuuuuuuuuuuus. Z vsemi atributi, ki jih ta beseda vsebuje. Vsi, ki so slišali ploščo, naokoli na široko trobijo »oh-in-sploh« komentarje. Vsi so zadovoljni. No, jaz sem tudi. Izredno. Moje veselje je bilo prisotno že ob res dobri Through The Ashes Of Empires, ampak The Blackening je resnično presegla vsa pričakovanja. Rob Flynn je trdil, da naj bi to bil njihov Master Of Puppets in ob tej izjavi so vsi (tako mediji, kot fani) prijeli kot riba na sveže črve. Kakorkoli že, The Blackening je definitivno najbolj metal plošča Machine Head do zdaj in po mojem mnenju preseže tudi klasiko Burn My Eyes iz leta 1994. Osem komadov v 63 minutah – sam sem se ob tem dejstvu zbal, da bom dobil v roki machineheadovski ekvivalent novi plošči Iron Maiden, a so se strahovi razblinili že ob prvem komadu, kaj šele kasneje.
The Blackening je zbirka epsko dolgih pesmi, katerih dinamika presega marsikaj ustvarjenega v preteklosti. Za to sta odgovorna predvsem kitarist/vokalist Robert Flynn in kitarist Phil Demmel, ki sta skupaj ustvarjala čuda že v Vio-Lence. A tole ni počivanje na lovorikah stare slave. Kitarske pasaže, odlične solaže, harmonije, ubijalski riffi so definitivno najboljši, kar so je Machine Head spacali skupaj. Poslušajte pesem Halo ali pa po mojem mnenju najboljši komad, Aesthetics Of Hate. Poleg crossover, thrasha, mosha itd. se v Machine Head najde tudi precej progresivnih elementov, za katere je odgovoren bobnar Dave McClain, ki je svoje bobnanje izredno dinamiziral. Zamislite si najboljše trenutke Machine Head, zmiksane z vplivi skupine Rush in seveda z bobnanjem, ki ga je Dave izvajal s Sacred Reich. Basist Adam Duce je poleg izredno dobre podlage pripomogel tudi k močni atmosferičnosti s svojimi back vokali. Plošča je pravi užitek predvsem s kitarske plati. Toliko soliranja verjetno ni bilo še nikoli. Poslušajte dvoboje v Wolves, Aesthetics, Clenching The Fist. Besedilno je Rob Flynn uspel na dolgo in široko opisati zgodbe, kot so zloraba, politično sranje (s poudarkom na vojni proti terorizmu), laži in resnice ob smrti Dimebaga Darrela itd. Vokalna interpretacija je neverjetna – od agresije do morbidnosti do žalosti in obupa (poslušaj Halo). In še vedno ne zveni »gay«, he, he. Pohvala gre predvsem koncu pesmi Aesthetics Of Hate, ki je ogromna nepričakovana sprememba tako vokalno kot instrumentalno.
Plošča kljub vsem plusom ni popolna, je pa res da predstavlja najverjetneje najbolj iskren in trden Machine Head izdelek do zdaj. Malce sumljiva je predvsem pesem Beautiful Mourning, ki nekako izpade kot vrinjena, določene stvari pa so res malo predolge. Kljub temu, Machine Head lahko ponosno trdijo, da so dosegli veliko, še posebej, ko poslušaš po mojem mnenju vrhunce, trio Aesthetics Of Hate, Now I Lay Thee Down in Slanderous. Zagrabi preden zmanjka!

Ivan
SORODNE VSEBINE:
6. 12. 2005Machine Head - Elegies (DVD) / Recenzije
19. 10. 2005Exodus - Shovel Headed Kill Machine / Recenzije
22. 12. 2001Machine Head - Supercharger / Recenzije
KONCERTI & FESTIVALI
30. 4. 2024
The Ossuary, Motorowl, Wizard Master, Chains
Jugend- und Kulturzentrum Explosiv, Gradec, Avstrija
2. 5. 2024
Sedem Minut Strachu, Usnu?, Urethra
Jalla Jalla, Metelkova, Ljubljana
3. 5. 2024
Heavy Psych Sounds Fest Italy 2024
Teatro Miela, Trst, Italija
3. 5. 2024
Keep of Kalessin, Hate, Kamra
TrainStation SubArt, Kranj
3. 5. 2024
Negative Slug, Her Highness, Béton Brut
Dva Osam, Zagreb, Hrvaška
3. 5. 2024
Angel’s Ex, Defy
Orto Bar, Ljubljana