DEJAN: Bi lahko na kratko opisal zasedbo Sage?
LUKÁŠ: Hej, metalci! Smo metal skupina, ki je bila ustanovljena leta 2009. Naš zvok se je začel oblikovati okoli let 2012 do 2013. Po svojem zadnjem koncertu leta 2019 smo se umaknili v dolgo zimsko spanje, vendar smo se jeseni vrnili. Super je, da se spet družimo kot prijatelji.
 
DEJAN: Kdo je ustanovil Sage?
LUKÁŠ: Zasedbo sva leta 2009 ustanovila s prijateljem Vaškom Přehnalom. Bil je prvotni kitarist, vendar je skupino zapustil leta 2015, tik pred snemanjem drugega albuma. Kljub temu je bilo super, da se nam je občasno pridružil – na primer na koncertu na Dunaju, na našem poslovilnem koncertu leta 2019 v Kojetínu, postal pa je tudi boter našega albuma Rhymes for the Dead. Ostali smo prijatelji za vse življenje.
DEJAN: Zakaj je zapustil skupino?
LUKÁŠ: Takrat se je preselil v Prago. Odločil se je, da bo tam študiral, in ker smo mi iz Moravske, je bilo to zanj precej daleč. Torej ja, band je zapustil zaradi časovnih razlogov.
 
DEJAN: V svojem e-sporočilu si mi napisal, da ste se vrnili po šestih letih. Kdo ali koliko izvirnih članov se je res vrnilo?
LUKÁŠ: Sem edini preostali član iz prvotne zasedbe. Nazaj je zadnja zasedba banda, tista, ki je igrala od konca leta 2017 do naših zadnjih dni leta 2019, in hkrati tista, ki je posnela EP The Last Witch. Menim, da zdaj igramo težje kot kdaj koli prej. Bilo je nekaj poskusov, da bi zasedbo oživili z drugimi člani, a ti pogovori niso nikoli obrodili sadov. Ta zasedba pa se je naravno ujela tudi po več letih premora. Vesel sem, da spet ustvarjamo metal in hrup.


DEJAN: Kaj vas je pred šestimi leti prisililo, da ste razpustili band?
LUKÁŠ: Z mojega vidika je bila to definitivno kriza. Ne glasbena, ker sem takrat igral še v enem bandu, ampak globoka kriza znotraj Sage. Preprosto potrebovali smo premor. Potrebovali smo nekaj časa za počitek in ta čas nam je dejansko omogočil, da smo spet začeli uživati v skupnem igranju.
VAVŘA: Zame je bila glavni razlog poškodba roke. Po nekaj časa sem se moral sprijazniti z dejstvom, da igram z bolečinami in da se mora nekaj spremeniti. Zato sem fantom povedal, da moram zapustiti band. Pri Lukášu sem opazil, da verjetno ne želi igrati z drugim bobnarjem, in čeprav so nekaj časa poskušali, jim na koncu ni uspelo. Druga stvar je bila, da so si vsi ustvarjali družino in urejali življenje zunaj banda, zato je bilo seveda vedno manj časa za igranje.
 
DEJAN: Kaj je po tvojem tvoj največji dosežek v glasbeni karieri?
VAVŘA: Za največji dosežek štejem to, da imamo tudi po šestletnem premoru še vedno trdno jedro oboževalcev. Takoj, ko smo napovedali povratek, so se začele zgrinjati ponudbe za koncerte. Za največji dosežek štejem dejstvo, da smo pustili pečat na metal sceni.
DEJAN: Čestitam! Kje vas bo mogoče videti v živo v naslednjih mesecih?
VAVŘA: Naš prvi koncert po vrnitvi bo oktobra v Zlínu. To je nekakšen old school lokal, pank bar s prijetnim vzdušjem, publika ima band tik pred seboj. Tako lahko metal predstaviš precej neposredno. Mesec dni zatem igramo v Pragi. To sta dva koncerta, ki jih bomo imeli letos. Več bi bilo za nas že preveč, hehe. Za začetek leta 2026 imamo potrjena dva koncerta – enega v Vsetínu, o drugem pa še ne moremo govoriti. Promotor tako želi. Potrjen imamo tudi naš prvi open air koncert za naslednje poletje.
DEJAN: Aha, vidim, da imate vse tri koncerte že na Facebooku.
 
DEJAN: Ni veliko bandov, ki se odločijo za snemanje live albuma. Vi ste to storili, še preden ste izdali prvi album v celoti. Kako je prišlo do tega?
LUKÁŠ: Preprosto – namesto demo posnetka smo posneli live koncert. To je bilo pred našim prvim obiskom studia v Vyškovu, ki jo je vodil in posnel Otyn iz legendarnega grind banda Pigsty. Morali smo slišati, kako dejansko zvenimo, in takrat se nam je to zdelo kul. Ni bilo mišljeno kot uradna izdaja, samo kot digitalni download za prijatelje. A vseeno nam je posnetek pomenil veliko, ker smo takrat prvič resnično spoznali, kako naša glasba zveni v celoti. Kasneje smo posneli še nekaj koncertov – samo za naše prijatelje in vse, ki so nas takrat spremljali.

 
DEJAN: Ali raje snemate EP-je kot LP-je? To sprašujem, ker imate tri EP-je in samo en dolgometražni album.
LUKÁŠ: Predvsem smo bili veseli, da smo imeli v rokah CD – da smo imeli fizično izdajo. Prav nič nas ni motilo, da na njem ni bilo veliko glasbe. Različne spletne strani te plošče imenujejo EP-ji, za nas pa je prvi album iz leta 2013, drugi iz leta 2015, tretji iz leta 2017, in šele zadnji album iz leta 2018 je v naših očeh resnično EP. Vse smo izdali sami, kar je bilo morda malo »pankovsko«, a smo vsaj naredili vse po svoje.
DEJAN: Bi danes naredil kaj drugače?
LUKÁŠ: Imel sem priložnost videti, kako stvari delujejo z založbo, v drugi skupini, v kateri igram. Založba je izdala vinil, CD-je, celo kasete … To je za skupino definitivno neverjetno. Ko je Sage snemal svoje albume, vinil še ni doživel velikega preporoda, ki ga doživlja danes. Če bi Sage to počel danes, bi morda kakšna underground založba izdala tudi vinil ali kaseto. Kdo ve … Vendar sem v primeru Sage vesel, da je tako, kot je. Bili smo underground, vendar smo bili na drugi strani vedno sami svoj gospodar. In ko si vse financiral sam in na neki način sam naredil, je bilo to morda na svoj način še bolj čarobno. Torej ja – za Sage bi si želel nov posnetek, ki bi ga izdala katera od založb, vendar iz preteklosti ne bi spremenil ničesar.
 
DEJAN: O čem govori vaša glasba? Kaj svojemu občinstvu sporočate s svojimi besedili?
VAVŘA: Vsaka luč ima svojo senco in vsaka tema je lahko še globlja.
 
DEJAN: Kako bi opisala češko metal sceno?
LUKÁŠ: Češka metal scena mi je zelo všeč! No, pravzaprav češkoslovaška scena. Imeli smo – in še vedno imamo – ogromno biserov: Master’s Hammer, Root – vsi jih poznajo. Ali Törr, Debustrol … Lahko bi našteval v nedogled, toliko je odličnih imen. Seveda so mi novejši bandi nekako ušli, ampak v zadnjih nekaj letih sem tukaj opazil velik porast thrash metala. In to je res super. V našem rodnem mestu je bil čas, ko je bil vsak drugi v bandu. Toliko se je dogajalo. Žal je to zdaj vse minilo.
DEJAN: Ampak bi še vedno rekel, da je scena v tvojem rodnem kraju živa?
LUKÁŠ: Mislim, da bolj ne … In če se še kaj pojavi tu in tam, za to morda sploh ne vemo. Ko sem odraščal, smo pri nas imeli res veliko koncertov. Je majhno mesto, a vsakih nekaj mesecev se je nekaj dogajalo – od metalskih večerov do večžanrskih koncertov na prostem, celo klubskih koncertov … A nič od tega več ne obstaja. Zdaj so to res le izjeme.
DEJAN: Ko to slišim, imam občutek, da govoriš o mojem domačem kraju. Na žalost!
 
DEJAN: Na kaj si najbolj ponosen?
LUKÁŠ: Da smo se lahko znova združili kot skupina prijateljev, ki se zberejo na vajah, da bi uživali v igranju glasbe. Bilo je, kot da smo se vrnili na sam začetek – le da smo zdaj pridobili nekaj kilogramov, postali malo sivolasi ali izgubili nekaj las.
DEJAN: Bom še drugače vprašal. Na kaj si najbolj ponosen kot češki metalec? Je to festival Brutal Assault?
LUKÁŠ: Morda se boš smejal, ampak dejansko še nikoli nisem bil na Brutal Assaultu. Verjetno je to malce greh … Ampak noro je, kako so ljudje, ki stojijo za tem festivalom, ustvarili nekaj tako velikega. Brutal Assault je res vrhunski. Igral sem pa na odru festivala Obscene Extreme – to je bilo res noro doživetje. Na tisoče golih ljudi, zamaskirani »norci«, za maskama pa se skrivajo zdravniki, odvetniki, celo zidarji – vsi pridejo, da se zabavajo ob glasbi. Noro je.
Torej, na kaj sem ponosen? Verjetno na svobodo, v kateri živimo … in za to sem zelo hvaležen. Brez nje bi bil tudi metal nekako omejen.

 
DEJAN: Kako pomembni so za vas kot člane banda in osebno koncerti v živo?
VAVŘA: Koncerti v živo so za naš band vse – naša glasba je namenjena ljudem, zato to počnemo in uživamo v vsaki sekundi. Prihajajoči koncerti bodo to dokazali: po tako dolgem premoru smo vsi polni energije in pripravljeni, da jo izpustimo. Bodite pripravljeni!
DEJAN: Ali tudi sami obiskujete koncerte?
VAVŘA: Da, vsi hodimo na koncerte. Nedavno sem se udeležil celo VIP večera skupine Mňága a Žďorp. So češke legende, a niso pa metal. Mislim, da tudi drugi fantje hodijo na koncerte – Martin, naš basist, redno obiskuje Rock For People, pred nekaj dnevi pa je bil na nekem black metal koncertu v Pragi. Verjetno se dogaja veliko stvari …
 
DEJAN: Kdaj in kje ste imeli največji koncert?
VAVŘA: Naši največji koncerti doslej – pravzaprav sta bila dva – sta bila definitivno tista, na katera nas je povabil Mortal Cabinet, ki ga vodi legendarni Franta Štorm (Master’s Hammer). Igranje pred tako metal legendo je bila nora čast in prava nagrada za vse trdo delo, ki smo ga vložili.
LUKÁŠ: Vsekakor. Tam je bil tudi Samir Hauser, ustanovitelj elektro banda Vanessa, in rapal je Řezník – veliko ime na češki sceni. Bila je divja zabava, polna kokaina. Tako kot so ljudje v živo na televiziji videli Samira, kako snifa z Biblije, tako divje je bilo tudi na odru. Čista rock 'n' roll norišnica.
 
DEJAN: Povej mi malo o vaših načrtih za prihodnost.
VAVŘA: Definitivno nameravamo napisati nekaj novih pesmi in se v letu 2026 postopoma vrniti v koncertni ritem, v kakršnem smo bili pred šestimi leti. A ne hitimo z ničimer – vse želimo narediti v svojem tempu, da bosta glasba in energija na odru takšni, kot si želimo.
LUKÁŠ: Zelo radi bi našo glasbo pripeljali v Slovenijo. Odprti smo za kakršne koli izmenjave koncertov in sodelovanja. Hvala za vaš čas – resnično ga cenimo.
DEJAN: No, upam, da to berejo pravi ljudje.