Na današnji dan
1975
Rodi se norveški glasbenik Satyr
NAGRADNE IGRE
Traja do: 20. 11. 2022
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

9. 9. 2022
Ensanguinate - Eldritch Anatomy
Emanzipation Productions, 2022

Death metal je skozi leta doživel marsikatero transformacijo oziroma se je z mešanjem žanrov prelevil v zelo širok žanrski pojem, katerega zametke dandanes zapazimo v najrazličnejših oblikah in interpretacijah. Tako je postalo vračanje h koreninam nekaj, kar dejansko predstavlja popestritev samega žanra in tudi vrača death metalu prvinskost, ki ga je na samem začetku tako zelo zaznamovala in ga naredila edinstvenega.

Tako tudi ni slučaj, da so Ensanguinate s svojo interpretacijo death metala stare šole kaj hitro pritegnili mojo pozornost, ko sem jih lansko leto prvič zasledil na odru ljubljanskega kluba Gromka. Zasedba, ki deluje relativno kratko obdobje in je sestavljena iz samih prekaljenih mačkov scene, bo po demu Entranced by Decay iz leta 2020 kmalu izdala prvenec s temačnim naslovom Eldritch Anatomy, ki bo poslušalcu postregel z neposrednim, zlobnim in agresivnim death metalom stare šole s pravo mero melodičnosti. Mogoče s tem krajšim opisom v uvodu delam ploščku krivico, ki z devetimi komadi in dolžino nekaj več kot 44 minut ne ostaja samo v klasičnih vodah death metala, a gremo lepo po vrsti.


... Hunter seeker slayer
Followed in silent prayer
Beating hearts make easy prey ...


Kot že rečeno, je skupina pred prvencem izdala demo z naslovom Entranced by Decay, s katerega sta dve skladbi našli tudi pot na prvi celovečerec, in prav komad z naslovom Hunted je tudi uvertura v zgodbo Eldritch Anatomy. Kot pravijo fantje, ta odločitev sploh nikoli ni bila sporna, saj Hunted predstavlja udarni uvodni salvo in je tako brez večjih pomislekov najprimernejša za uvodno skladbo albuma. Prav ta komad nam je band predstavil tudi v naši še dokaj sveži rubriki Iz zakulisja. Vse navadeno pa lahko potrdim tudi sam, saj Hunted s svojo agresivnostjo in hitrimi riffi postreže z energijo, ki doseže takojšen učinek potrebe po še.

V isti maniri se album nadaljuje z naslednjima komadoma, kar pri Ghoul Presence niti ni tako presenetljivo, saj je to še druga skladba z dema. Cadaver Synod pa z dodatkom melodičnosti v stilu švedskega ekstremnega metala v maniri Dissection doživetju poslušanja doda stopnjo razgibanosti, ki pa ne vpliva na deathmetalsko zasnovo in se tudi proti koncu komada s počasnejšimi in bolj mastnimi riffi ohrani. Doda se le pravšnji pridih black metala z občutkom zlobe, ki ti ga glasba požene v kosti.

A kot že rečeno, so to le dodatki, ki poskrbijo za popestritev, death metalu stare šole dodajo okultno noto in ga ne izpodrinejo. Menjavanje med hitrimi in počasnejšimi riffi ter s solažami, ki človeku prodrejo do kosti, predstavlja izvrsten recept, kako albumu dodati intenziteto skozi njegovo celoto. Najboljši primer tega je komad Gaping Maws of Cerberus, ki ima vse, kar si metalska duša poželi. Surovost, agresijo in težo glasbe, ki jo predstavlja metal.

Čeprav me Ensanguinate s ploščkom Eldritch Anatomy od samega začetka držijo na vajetih in me vseskozi priklenjajo na njihove napeve, mi prav zadnji del albuma do konca naježi kocine. Če mi Lowermost Baptisms in Death Vernacular delujeta kot najbolj neposredna komada albuma, ki bosta v živo potrgala gate in poskrbela za eksplozijo med občinstvom, pa na drugi strani najbolj izstopa Sublimition, ki z netipičnimi prijemi poslušalca odpelje v sfere, ki jih do tedaj na albumu še ni zapazil, in s srhljivostjo ter mističnostjo skozi celoten komad pričara svojevrstnost v pravem pomenu besede.



Vrhunec ploščka pa vsekakor predstavlja zadnja skladba Vile Grace. In kakšen vrhunec je to. Nekoliko počasnejši komad s težjimi in mogočnimi riffi poskrbi, da se ob koncu začuti pravi death metal stare šole, ki s pravšnjo mero melodičnosti doseže že prej omenjeno mističnost in okultnost, ki se je ne bi branili niti black metal veljaki Watain. Mojstrovina v pravem pomenu besede.

Ensanguinate so z Eldritch Anatomy pokazali, da vračanje h koreninam ni ravno nekaj slabega, če ga zapakiraš v pravo celoto in vse skupaj predstaviš v profesionalnem odnosu do glasbe ter ostaneš zvest samemu sebi, kar na koncu začutijo tudi poslušalci. Album bo razveselil marsikaterega ljubitelja zvokov iz osemdesetih in prepričal mlajšo populacijo, da je pravi pristni death metal še kako živ.

SORODNE VSEBINE:
29. 9. 2022Ensanguinate / Intervju
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
24. 11. 2022
Exhumed - To the Dead
Recenzija
23. 11. 2022
Hei’an - imago
Recenzija
18. 11. 2022
Cronica - Ukony
Recenzija
16. 11. 2022
Buss - Aroused
Recenzija
11. 11. 2022
Iz Ropotarnice: Saturnus - Paradise Belongs to You
Recenzija
9. 11. 2022
Hangar 55 - Asylum
Recenzija
8. 11. 2022
Kampfar - Til klovers takt
Recenzija
7. 11. 2022
Inflected - The Abode Of The Damned
KONCERTI & FESTIVALI
1. 12. 2022
KoD: Maskardh, Dethrone the Corrupted, Okl's FruitLoops
Orto Bar, Ljubljana
1. 12. 2022
Holy Mother, Zaria
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
2. 12. 2022
Straightline, Jegulja, Vulvarine
Menza Pri Koritu, Metelkova, Ljubljana
3. 12. 2022
Nile, Krisiun, In Element, Wrath Of The Nebula
Orto Bar, Ljubljana
4. 12. 2022
Nightwish, Amorphis, Turmion Kätilöt
Stadthalle, Dunaj, Avstrija
5. 12. 2022
Heilung, Eivør, Lili Refrain
L56, Ljubljana