RECENZIJE

9. 9. 2022
Ensanguinate - Eldritch Anatomy
Emanzipation Productions, 2022

Death metal je skozi leta doživel marsikatero transformacijo oziroma se je z mešanjem žanrov prelevil v zelo širok žanrski pojem, katerega zametke dandanes zapazimo v najrazličnejših oblikah in interpretacijah. Tako je postalo vračanje h koreninam nekaj, kar dejansko predstavlja popestritev samega žanra in tudi vrača death metalu prvinskost, ki ga je na samem začetku tako zelo zaznamovala in ga naredila edinstvenega.

Tako tudi ni slučaj, da so Ensanguinate s svojo interpretacijo death metala stare šole kaj hitro pritegnili mojo pozornost, ko sem jih lansko leto prvič zasledil na odru ljubljanskega kluba Gromka. Zasedba, ki deluje relativno kratko obdobje in je sestavljena iz samih prekaljenih mačkov scene, bo po demu Entranced by Decay iz leta 2020 kmalu izdala prvenec s temačnim naslovom Eldritch Anatomy, ki bo poslušalcu postregel z neposrednim, zlobnim in agresivnim death metalom stare šole s pravo mero melodičnosti. Mogoče s tem krajšim opisom v uvodu delam ploščku krivico, ki z devetimi komadi in dolžino nekaj več kot 44 minut ne ostaja samo v klasičnih vodah death metala, a gremo lepo po vrsti.


... Hunter seeker slayer
Followed in silent prayer
Beating hearts make easy prey ...


Kot že rečeno, je skupina pred prvencem izdala demo z naslovom Entranced by Decay, s katerega sta dve skladbi našli tudi pot na prvi celovečerec, in prav komad z naslovom Hunted je tudi uvertura v zgodbo Eldritch Anatomy. Kot pravijo fantje, ta odločitev sploh nikoli ni bila sporna, saj Hunted predstavlja udarni uvodni salvo in je tako brez večjih pomislekov najprimernejša za uvodno skladbo albuma. Prav ta komad nam je band predstavil tudi v naši še dokaj sveži rubriki Iz zakulisja. Vse navadeno pa lahko potrdim tudi sam, saj Hunted s svojo agresivnostjo in hitrimi riffi postreže z energijo, ki doseže takojšen učinek potrebe po še.

V isti maniri se album nadaljuje z naslednjima komadoma, kar pri Ghoul Presence niti ni tako presenetljivo, saj je to še druga skladba z dema. Cadaver Synod pa z dodatkom melodičnosti v stilu švedskega ekstremnega metala v maniri Dissection doživetju poslušanja doda stopnjo razgibanosti, ki pa ne vpliva na deathmetalsko zasnovo in se tudi proti koncu komada s počasnejšimi in bolj mastnimi riffi ohrani. Doda se le pravšnji pridih black metala z občutkom zlobe, ki ti ga glasba požene v kosti.

A kot že rečeno, so to le dodatki, ki poskrbijo za popestritev, death metalu stare šole dodajo okultno noto in ga ne izpodrinejo. Menjavanje med hitrimi in počasnejšimi riffi ter s solažami, ki človeku prodrejo do kosti, predstavlja izvrsten recept, kako albumu dodati intenziteto skozi njegovo celoto. Najboljši primer tega je komad Gaping Maws of Cerberus, ki ima vse, kar si metalska duša poželi. Surovost, agresijo in težo glasbe, ki jo predstavlja metal.

Čeprav me Ensanguinate s ploščkom Eldritch Anatomy od samega začetka držijo na vajetih in me vseskozi priklenjajo na njihove napeve, mi prav zadnji del albuma do konca naježi kocine. Če mi Lowermost Baptisms in Death Vernacular delujeta kot najbolj neposredna komada albuma, ki bosta v živo potrgala gate in poskrbela za eksplozijo med občinstvom, pa na drugi strani najbolj izstopa Sublimition, ki z netipičnimi prijemi poslušalca odpelje v sfere, ki jih do tedaj na albumu še ni zapazil, in s srhljivostjo ter mističnostjo skozi celoten komad pričara svojevrstnost v pravem pomenu besede.



Vrhunec ploščka pa vsekakor predstavlja zadnja skladba Vile Grace. In kakšen vrhunec je to. Nekoliko počasnejši komad s težjimi in mogočnimi riffi poskrbi, da se ob koncu začuti pravi death metal stare šole, ki s pravšnjo mero melodičnosti doseže že prej omenjeno mističnost in okultnost, ki se je ne bi branili niti black metal veljaki Watain. Mojstrovina v pravem pomenu besede.

Ensanguinate so z Eldritch Anatomy pokazali, da vračanje h koreninam ni ravno nekaj slabega, če ga zapakiraš v pravo celoto in vse skupaj predstaviš v profesionalnem odnosu do glasbe ter ostaneš zvest samemu sebi, kar na koncu začutijo tudi poslušalci. Album bo razveselil marsikaterega ljubitelja zvokov iz osemdesetih in prepričal mlajšo populacijo, da je pravi pristni death metal še kako živ.

SORODNE VSEBINE:
29. 9. 2022Ensanguinate / Intervju
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
4. 3. 2024
Elegy Of Madness - XI
Recenzija
1. 3. 2024
Iz ropotarnice: Morgion - Solinari
Recenzija
28. 2. 2024
The Lion's Daughter - Bath House
Recenzija
27. 2. 2024
Chains - Rito Funebre (split z Black Spell)
Recenzija
23. 2. 2024
Vitriol - Suffer & Become
Recenzija
22. 2. 2024
Goragorja - Monokrom
Recenzija
20. 2. 2024
Troll - Trolldom
Recenzija
16. 2. 2024
Iz zakladnice: Varathron - The Crimson Temple
KONCERTI & FESTIVALI
5. 3. 2024
Cryptopsy, Atheist, Serpentslain, Almost Dead
Klub Močvara, Zagreb, Hrvaška
6. 3. 2024
Cradle Of Filth, Wednesday 13, Sick N' Beautiful
Dürer Kert, Budimpešta, Madžarska
6. 3. 2024
Cryptopsy, Atheist, Monastery, Almost Dead
Jugend- und Kulturzentrum Explosiv, Gradec, Avstrija
7. 3. 2024
Amaranthe, Dragonforce, Infected Rain
Gasometer, Dunaj, Avstrija
7. 3. 2024
Leprous, The Hirsch Effekt, Fight the Fight
Szene, Dunaj, Avstrija
8. 3. 2024
Dan rock žena 2024: Nervosa, Hellcats, Rougenoire
Orto Bar, Ljubljana