V začetku letošnjega leta smo vam predstavili čisto nov domači projekt Inflected, kmalu zatem pa smo recenzirali še njihovo prvo izdajo, tj. kratkometražni, trikomadni album Hiraeth. Zadnji dan oktobra sta posebneža Inflected v samozaložbi končno izdala svoj prvenec The Abode Of The Damned. Album se osredotoča na stiske in težave, s katerimi se ljudje vsak dan spopadamo, saj vsakega nekaj preganja. To so tiste tabu teme, o katerih zaradi strahu po navadi ne govorimo.

No, da ne dolgovezim predolgo, preidimo kar k bistvu. Vse kaže, da imamo med domačimi bandi nekaj novega in originalnega za našo sceno. Inflected sta novonastali metalski duo, ki ga sestavljata Sani Može (Luminescence, ex-Underground) in pevka, učiteljica glasbe in komponistka Nina Pohleven. Beseda, ki najlažje opiše band, je »melodičnost«, kar je le zelo splošen pojem, ki je sicer skupen vsem komadom. Ima pa melodičnost v albumu veliko odtenkov, od progresivnih ritmov do melodičnih metalskih melodij z dodatki death metala. V povprečju gre za metal srednjega tempa, nahajamo se nekje na hitrosti običajnega heavy metala, vendar je stil dvojice bistveno bolj drzen, predvsem upoštevajoč progresivne poteze, ki se ves čas pojavljajo skozi album. Pesem, ki se zelo dobro ujema z zgornjo navedbo, je nekoliko »težja« Dancing With Fire, posvečena vsem gasilcem širom sveta, zlasti tistim, ki so letos pomagali pri gašenju in nadzorovanju najhujšega požara v zgodovini samostojne Slovenije. Ta se namreč prične z za heavy metal značilnimi kitarskimi potezami, v nadaljevanju pa dobiva vse več progresivnih odtenkov, ki dosežejo vrhunec na koncu komada.

Pred nedavnim sta Inflected izdala še single Faceless God. To je pesem, ki govori o človeku, brezobraznem bogu, ki zahrbtno plete niti in iz ozadja upravlja z marionetami (ljudmi), medtem ko smo ostali zasedeni s plesanjem in iskanjem vzrokov težav. S svojimi dobrimi štirimi minutami je to najkrajša pesem izmed osmih komadov, ki sestavljajo album. Na dan izida The Abode Of The Damned sta Inflected izdala še tretji videospot, in sicer za naslovno pesem, ki se nahaja natanko na sredini albuma. V njej najdemo predvsem neko prehajanje iz agresivnih moških v nežnejše ženske vokale. Ravno tak kontrast ustvarijo tudi kitarski riffi, ki so sicer nekoliko bolj v ozadju dominantnim vokalom, vendar so v komadu ves čas vzporedni stilu petja. Zelo prijetna izjema je naslednja pesem Gatekeeper, saj njen intro bistveno pospeši tempo  albuma, nadaljuje pa se z dozo potez, ki so značilne za power in heavy metal. Podobno nadaljuje tudi pesem I Thought, vendar je ta v primerjavi z Gatekeeper še agresivnejša. Še več, s svojimi drznimi riffi in hitrim tempom predstavlja I Thought vrhunec agresivnosti albuma.

Z izjemo splošne teme, ki jo obravnavajo besedila komadov (težave, s katerimi se vsakodnevno spopadamo in o katerih ne govorimo), je iskanje povezovalne niti brezpredmetno. Gre namreč za zelo heterogen album, v katerem se da najti agresivnost in nežnost, počasnejši tempo in brzino, enostavne in kompleksne ritme. Zagotovo gre za izredno zanimiv projekt, ki si zasluži veliko podpore. Če vam bo album všeč, lahko podporo izkažete (poleg nabave mercha) tudi z vpisom na Youtube kanal, saj vam bosta Inflected gotovo hvaležna tudi za tovrstno pomoč.