Kreator so že vrsto let band, ki izrazito polarizira. Privrženci bandovega najbolj brutalnega, zgodnjega thrash obdobja so nad razvojem svojega zvoka večinoma že zdavnaj obupali, medtem ko krog oboževalcev sodobne inkarnacije te porurske thrash metal mašine iz leta v leto raste. Danes sodijo med komercialno najuspešnejše evropske metal izvajalce, njihova popularnost pa je v določenih obdobjih in na posameznih trgih dosegla ali celo presegla raven tudi polovice predstavnikov ameriške velike četverice.

Podobno kot večina teh skupin tudi Kreator že dolgo ne vztrajajo več znotraj ozko definiranih okvirov thrash metala. Skozi turneje in vplive ekstremnejših metal podzvrsti, kjer ima melodika pomembno vlogo, so postopoma razvili prepoznaven slog, ki v zadnjem desetletju, če ne že dveh, temelji na združevanju agresije in izrazite melodičnosti. To še dodatno tudi potrjuje njihov najnovejši album Krushers of the World. Album predstavlja logično nadaljevanje prejšnjih izdaj in ponuja raznovrsten spekter skladb, ki se gibljejo med agresivnostjo, melodičnostjo, brutalnostjo in izrazito (epsko) pompoznostjo. Produkcija je znova delo Jensa Bogrena in to ne pomeni drugega kot moderen, čist in masiven zvok, ki je ponekod še dodatno obogaten s simfoničnimi plastmi in zborovskimi dodatki.

Postavitev skladb deluje premišljeno. Uvodni Seven Serpents učinkovito odpre album z značilno kombinacijo agresivnosti in zelo melodičnih kitarskih linij, za katere je zaslužen Sami Yli-Sirniö. Sledi Satanic Anarchy, ki udari bolj neposredno in predstavlja enega najbolj thrasherskih trenutkov albuma, čeprav tudi tukaj ne manjka spevnega, skoraj pompoznega refrena. Naslovni Krushers of the World še dodatno poudari osrednjo usmeritev albuma, ki temelji na močnih, zapomnljivih refrenih. Gre za eno najbolj spevnih in masovno sprejemljivih skladb v vsej zgodovini zasedbe, skorajda stadionsko himno z izrazitim melodeath pridihom. Še ena himna srednjega tempa, Loyal to the Grave, ki album zaključuje, pa deluje bolj mistično, epsko in predstavlja primeren zaključek albuma. Med izstopajočimi komadi velja izpostaviti tudi Tränenpalast, ki se s svojo strukturo nagiba proti melodičnemu death metalu. K temu pomembno prispeva duet z Britto Görtz, katere growl ustvari zanimiv kontrast z značilnim kričanjem Milla Petrozze. V nadaljevanju album ponudi še nekaj neposrednejših, agresivnejših izbruhov, kot je Deathscream, ter komade z izrazitejšim groovom, med katerimi izstopa Barbarian. V celoti gledano je očitno, da so Kreator tokrat še bolj kot na prejšnjih izdajah v ospredje postavili močne, spevne refrene, ki pogosto prevladajo nad samimi riffi. Prav to bo za fane novejšega obdobja velik plus, na druge pa bo učinkoval ravno obratno.

Krushers of the World tako ne prinaša bistvenih preobratov, temveč predstavlja izpiljeno nadaljevanje smeri, ki jo band razvija že več let. Album bo najbolj prepričal privržence bandove sodobnejše, bolj melodične usmeritve, medtem ko bo ljubitelje old school Kreator tudi tokrat pustil bolj hladne.