Ko nekaj let pišeš recenzije power metal albumov, si misliš, da si slišal že vse, in si pripravljen na vsako norčevanje in parodijo. Ampak vseeno nisem bil pripravljen na Dislike to False Metal. Italijanskim power metalskim komedijantom Nanowar of Steel je uspelo pripeljati power metal na sam vrh demencialnosti. Gre za band, ki ima na svoji uradni spletni strani fotografijo članov banda v delovni obleki z logotipom od IKEA.

Italijani so leta 2003 začeli pod imenom Nanowar, ki je seveda parodija imena Manowar. Ko so ugotovili, da so sodržavljani Rhapsody k imenu dodali še »of Fire«, so Nanowar sarkastično dodali še k svojemu imenu »of Steel«. Večino svoje kariere so izdajali pesmi preko samozaložbe, leta 2019 pa podpisali pogodbo z založbo Napalm Records. Pa preidimo kar na album, saj je na njem obilica zanimivih in predvsem zabavnih idej.

Po prvem poslušanju albuma oziroma po poslušanju zgolj prvih nekaj komadov je bilo takoj jasno, da bo ta album tisti, ki bo Italijanom omogočil prodor na širšo sceno in jim prinesel več prepoznavnosti. Predvsem zato, ker so bili nekateri njihovi komadi včasih v italijanščini ali vsaj na nek način povezani z Italijo. Morda je najboljši primer takega komada La Maledizione di Capitan Findus, ki opeva med Italijani izredno priljubljene zamrznjene, ocvrte ribje palčke znamke Findus, kapetan Findus pa je ikona te znamke. Dislike to False Metal pa po drugi strani ni take vrste album, komadi so v angleščini in sestavljeni tako, da so primerni za publiko celo širšo od metala.

Dizajn albuma je tudi tokrat kaotičen in privlačen, brez neke rdeče linije, kar se popolnoma ujema z glasbo na albumu. Tudi z vidika zvoka nekako vlada »kaos«, saj je vsak posamezen komad zgodba zase in bi bilo vsakega posebej vredno razčleniti in analizirati do potankosti. Ni treba biti pozoren poslušalec, da se v komadih sliši vpliv več različnih skupin in glasbenikov. Dejansko je včasih težja naloga prepoznati, iz koga se v določenem trenutku band norčuje. Slišimo lahko vplive zasedb, kot so na primer Judas Priest, Alestorm, Queen, Sabaton, Three Doors Down, Rhapsody, Cherry poppin' Daddy … Ni da ni, s tem da niti zdaleč nisem naštel vsega.

Genialnost parodij v slogu Nanowar of Steel sloni na tem, da se poleg instrumentov tudi vokali prilagodijo trenutnemu žanru. Ne gre torej zgolj za komedijante, pač pa za skupino vrhunskih glasbenikov, ki so sprejeli nadvse neobičajno karierno odločitev. Za popestritev edinstvenega šova v vsakem komadu koncerte v živo popestrijo tudi z ravno tako zabavnimi kostumi. Zopet, z izjemo komedije, nikjer ni neke povezovalne rdeče niti. Povsod enostavno vladata kaos in parodija.

Že naslov albuma Dislike to False Metal je očitno sarkastičen in tako tudi naslovi desetih komadov, pri katerih se oči takoj ustavijo na Disco Metal in Dimmu Boogie. Slednja je skupaj s Chupacapra Cadabra še posebej izredno daleč stran od metala, zato prepuščam bralcem nekaj prostora za raziskovanje banda in se izjemoma pri teh dveh vzdržim komentarjev. Sober, prvi komad albuma, je jasno posmehovanje iz komada Drink znanih piratov Alestorm, medtem ko je instrumentalni del ravno tako interpretirana verzija pesmi Keelhauled od Alestorm. Že od prvega komada Italijani torej brez usmiljenja do potankosti interpretirajo stil in tehniko od Alestorm.

Italijanski power metalci kraljujejo tudi pri interpretaciji različnih zvrsti, nesorodnih metalu. Če so nam pred leti predstavili Norvegian Regetton, so tokrat proizvedli metal interpretacijo disco glasbe z ogromno dozo avtotuna. Naslov komada je seveda Disco Metal. Metal in da' house baby! Med najboljše komade na albumu sodi zagotovo tudi Pasadena 1994, ki v stilu Sabaton in vojnih prispodob opeva izredno napeto nogometno »bitko« med Italijo in Brazilijo na svetovnem prvenstvu leta 1994. Komad je tako perfektno interpretiran in še dodatno začinjen z vokalnim prispevkom Sabatonovega pevca Joakima Brodéna, da bi lahko bil eden izmed najboljših komadov od Sabaton. Videospot k temu doda še vizuelne elemente opevanja vojnih dogodivščin. Omembe vreden je še prispevek Madeleine Liljestam pri komadu Wintestorm in the Night. V komadu se »winterstorm« nanaša na prhljaj, videospot pa bi lahko z lahkoto uporabili za reklamo kakšnega šampona.

Odkar je Madonna v 80. nastopila na odru z majico z napisom »Italians do it better«, se je frazo začelo uporabljati v pogovornem jeziku predvsem pri primerjavi ameriškega in italijanskega načina življenja, ki naj bi bil bolj skromen, vendar bolj pristen. Je pa fraza očitno uporabna tudi v kontekstu power metala. Nanowar of Steel so namreč nedvoumno dosegli kulminacijsko točko posmehovanja v žanru. Zaenkrat kaže, da so tudi edini, ki jo lahko presežejo. In jo bodo verjetno res kmalu.