Recenzijo albuma 8 ½: Feberdrömmar i vaket tillstånd sem leta 2013 zaključil tako:

»Tako lahko na tem mestu brez zadržkov zatrdim, da v primeru 8 ½: Feberdrömmar i vaket tillstånd ne gre za poceni način nategovanja poslušalstva za drago prislužene evre, temveč za premišljeno in dobro predelano ponovno izdajo starih pesmi, ki v prvotni obliki (vsaj mene) ne prepričajo najbolje.«

Za letošnjo različico Feberdr​ö​mmar (del ett), ki predstavlja prvi del prenove že prenovljene kompilacije, ne morem dati roke v ogenj. Sicer band obljublja, da bosta oba dela skupaj, od katerih naj bi drugega, ki je trenutno v postprodukciji, prejeli enkrat drugo leto, tvorila končno celoto. Upam, da bo res tako, ker prvi del razen novega atmosferičnega uvoda, ki spominja na filmsko glasbo grozljivk, in nekoliko bolj zadušenega ter popačenega zvoka ne ponuja nič novega.

Iz tega razloga torej upam, da se mi bo naslednje leto bolj splačalo nameniti čas prenovljeni izdaji, česar sicer po navadi ne počnem.