Virtual Symmetry so mlada italijansko-švicarska zasedba, ki je vse bolj pomemben igralec na sceni progresivnega metala. V drugi polovici septembra je skupina izdala tretji, samonaslovljen dolgometražni album. Zasedba nas je nedavno obiskala v Orto baru kot podpora švedskim progresivcem Evergrey skupaj s Fractal Universe in tako pritegnila mojo pozornost.

Za ljubitelje zvrsti je to pravo razodetje, saj je stil Virtual Symmetry močno pod vplivom sodobnih progresivnih metal bandov, kot so na primer Dream Theater, nikakor pa to ni vse. Slišati je nekaj vplivov tako iz klasične kot tudi filmske glasbe, nekaj je tudi simfoničnega metala, včasih se zasliši tudi kakšna rockerska poteza. Vsaka skladba je samosvoja zgodba, ki poslušalca vodi skozi dinamično, zelo spremenljivo in čustveno potovanje. Po številnih menjavah članov zasedbo trenutno sestavljajo Marco Pastorino na vokalih (Temperance, Fallen Sanctuary, Even Flow), Alfonso Mocerino na bobnih (Temperance, Fallen Sanctuary), Valerio Æsir Villa na kitari, Mark Bravi na klaviaturah in Alessandro Poppale na bas kitari. Virtual Symmetry imajo že nekaj pomenljivih kariernih uspehov, med katerimi so omembe vredni sodelovanje z Jordanom Rudesom (Dream Theater) na albumu Exoverse in Message From Eternity ter predvsem dva nastopa v živo v letu 2017 kot podpora klaviaturistu Donu Aireyju (Deep Purple) in nastop v kinu na premieri filma Bohemian Rhapsody leta 2018.

Aktualni album se začne zelo drzno s skoraj 20-minutno, tridelno naslovno pesmijo Virtual Symmetry. Prvi del (Amen) se prične s preko 3-minutnim naraščanjem napetosti, ki se v celoti sprosti v progresivni kitarski riff. Klaviature preidejo v ozadje in nekoliko mirijo visoko energičnost kitarskega riffa in bobnov. Prvi del pesmi se v sedmi minuti dlje časa elegantno preliva v drugi del pesmi (Dancing on Our Own). Ta del označujejo predvsem vsesplošna umirjenost, ritmična kompleksnost in čustvene kitarske solaže. Prehod iz drugega dela v tretji del (Tainted by the Sky) je še daljši. Vrhunski, progresivni breakdown dvigne intenzivnost pesmi na sam vrh, s kompleksnimi ritmi, čustvenimi kitarskimi solažami in poskusom klaviatur, da pridejo v ospredje. To se zgodi v 14. minuti pesmi, ko lahko za nekaj časa slišimo le miren, vendar skrivnosten klavir in vokale. Ponoven pojav kitare zopet vnese nekaj energije in vodi pesem do zaključka. Vendar to še ni vse. Pozoren poslušalec bo opazil, da je zadnji del te pesmi le namig na to, kar se da slišati v nadaljevanju albuma. To postane jasno od 17. minute dalje, ko se zasliši melodija iz refrena My Story Unfolds, takoj zatem sledi še intro pesmi Paradise of Lies, delček Come Alive, refren Butterfly Effect ter še nekaj namigov na ostale pesmi. Plošček se zaključi z Insomnia, najbolj mirno in čustveno pesmijo na albumu. V pesmi nikoli ni zaslišati kitare ali bobnov, saj v njej nastopajo le klaviature in močni vokali v spremljavi orkestra, ki se ga sočasno sliši v ozadju.

Album Virtual Symmetry je tako primeren za starejše sleditelje banda, ki bodo na njem našli nadgradnjo začrtane poti in bistveno bolj dozorele skladbe kot na preteklih albumih. Ravno tako je odličen album za tiste, ki bi radi band spoznali. Taki poslušalci bodo spoznali, da so Virtual Symmetry vrhunski in sodoben band progresivnega metala, ki se lahko kosa z večino skupin na tej sceni.