Ker smo vam predstavitev festivala Heathen Strike over Brno že ponudili v branje, bo na tem mestu govora samo o bandih in njihovem nastopu. Ker avtor teh besed v bistvu deli mentaliteto bivšega urednika in danes častnega člana ekipe, enega in edinega Petra »Munga« Gregorca, ki pravi »keep your folk out of my metal«, je dosti bandov festivalskega menija hitro padlo pod mizo. In ker si tudi avtor teh vrstic tu in tam zasluži malo počitka oziroma odmora od glasbe ali bandov, ki nikoli ne občutijo družbe njegove mize za prehranjevanje, je bila tokrat festivalska konzumacija dvojno izbrana in prebrana.

Skyforger na festivalu Heathen Strike over Brno 2026



Latvijski Skyforger so konec prejšnjega in na začetku tega tisočletja redno odzvanjali iz mojih domačih zvočnikov. Njihova prva dva albuma Kauja pie Saules in Latviešu strēlnieki sta v mojih ušesih predstavljala zanimivo različico pagan/folk metala, ki je temeljila na surovih in neposrednih melodijah. Potem pa so se stvari spremenile oziroma spremenil se je band. V glasbo je začel mešati številne druge žanre, kot sta recimo thrash, death in celo power metal, kar samo po sebi seveda tudi zna delovati, a edinstvenost Skyforger mi je zvodenela, zaradi česar sem povsem izgubil stik z bandom. Na tem mestu bi človek pričakoval slavni »ampak«, ampak do tega ne bo prišlo. Latvijci so mi v Brnu potrdili, da so sicer zanimiv band, ki pa me zaradi aktualnih viž ne zanima več. Za malo grenak priokus je band poskrbel še z izborom komadov, ki se je izključno vrtel okoli aktualnega albuma in tako ljubitelje starih viž pustil povsem nepotešene.

Owls Woods Graves na festivalu Heathen Strike over Brno 2026



Poljaki Owls Woods Graves so nekakšna vzhajajoča zvezda na underground sceni. Kvartet vedno pogosteje videvam na letakih z različnimi malimi in tudi velikimi bandi, četudi je komaj lani upihnil deseto svečko delovanja. V tem času so Poljaki proizvedli en EP in tri albume, ki se vsi vrtijo okoli nalezljivega hardcore black metala. Komadi iz hiše Owls Woods Graves so jedrnati, osredotočeni na riff ali dva, velikokrat obogateni z »gang« petjem, ki je nemalokrat zreducirano na enostaven: »Oooo oooo oooo!« Da ni dolgo trajalo, preden se mi je prvi mosher zaletel v hrbet, medtem ko sem iz prve vrste sledil koncertu, je potem takem razumljivo. Malo manj razumljivo je, da do crowd surfinga ni prišlo prej kot med zadnjim komadom. A ko je bil led prebit, je na množico skočil še en osel. Če torej niste a prióri proti panku in imate radi neposreden black metal, toplo priporočam Owls Woods Graves.

Khors na festivalu Heathen Strike over Brno 2026



Ker drugega koncertnega dne nisem želel začeti prepozno oziroma ker me je po drobovju ščemelo po festivalskem vzdušju, me je okoli kosila vleklo na festival. Ali povedano drugače: sedel sem v izbrani restavraciji pri kosilu, medtem ko je dobesedno za vogalom »divjal« metal, zaradi česar sem se kljub najboljši družbi odpravil na prizorišče, kjer so svoj black metal širili Ukrajinci Khors. Priporočil mi jih je kolega, ki je v njih slišal Nokturnal Mortum. No, te sem slišal doma, ko sem jih na hitro preveril, medtem ko v živo nisem doživel teh asociacij. A tudi sicer mi Khors, ki so v 20 letih delovanja ustvarili resnično zavidljivo diskografijo, niso ponudili ničesar pretirano zanimivega. Verjetno bi moral doma bandu bolje prisluhniti, da bi na tem mestu lahko podal objektivnejšo oceno, namesto tega pa bo band pri meni zaenkrat ostal samo kljukica na seznamu videnih.

Mork na festivalu Heathen Strike over Brno 2026



Tudi black metala od Mork si predhodno nisem kaj prida privoščil, a me je takoj pritegnil. Norvežani so me z začetnimi počasnejšimi vižami spomnili na to, da niso band kova Dark Funeral ali Marduk, a vseeno povsem učinkovito potešijo skomine po »old school« glasbi. Da ta ne izpade povsem primitivno na eni ali preveč monotono na drugi strani, band prepleta enostavne riffe z zelo nalezljivimi melodijami, njihov skupek pa (preverjeno) v živo nagovori tudi nepoznavalce zasedbe, pri kateri se vse vrti okoli multiinstrumentalista in pevca Thomasa Eriksena. Band je nedavno prišel s kratke turneje, v okviru katere je odigral nekaj koncertov v Avstraliji in Južni Koreji, a se z vidika setliste ni zadovoljil z njeno ponovitvijo. »Kapo dol!« za ta korak, kakor tudi poklon za izvedbo polovice komada z Dolkom, ki se je nenajavljeno pridružil bandu, da skupaj s Thomasom odkriči en komad.

Kampfar na festivalu Heathen Strike over Brno 2026
 

Bil sem trdno prepričan, da bo Thomas vrnil uslugo in ga bomo videli med enim komadom s Kampfar na odru. A očitno bi to bilo preveč predvidljivo, morda celo preveč plehko, zaradi česar tega sodelovanja nismo doživeli. Smo pa doživeli zelo razpoložen band (k temu je prispeval tudi najmlajši član, basist Ese, ki se je izkazal kot zelo živahen na odru), ki je z nami delil vso radost in veselje, ki jo je povprečen Norvežan sposoben deliti z okolico. Dolk ni bil samo vidno razpoložen, temveč je pozitivnost širil tudi z nagovori, med katerimi nam je med drugim razkril, kako je potekalo dogovarjanje za nastop v Brnu. Band namreč sprva v začetku leta ni želel izvesti nobenega nastopa v Evropi, kajti začetek leta 2026 naj bi bil nekaj posebnega in z vidika nastopov rezerviran za Južno Ameriko, kamor se band odpravlja maja. A pogajalske sposobnosti organizatorja so bile očitno dovolj prepričljive, da se je band odločil za obisk Brna, mi vsi smo mu pa z našo energijo in odzivi vrnili na polno. Nič čudnega torej, da sem bil nad koncertom navdušen, le tista dva komada z novega albuma sta mi malo skazila oziroma pokvarila energije polno vzdušje, saj sta za ta band močno progresivna in zelo počasna.

Gorgoroth na festivalu Heathen Strike over Brno 2026



Drugače je bilo med Gorgoroth. Šus in energija od začetka do konca, kot to od tega banda poznamo. Od zanj rezervirane ene ure smo prejeli dobrih 45 minut nalezljivega norveškega black metala, na katerega pa smo morali čakati ... Kaj mislite? Seveda, nekje 15 minut. Small talka med komadi ni bilo, Hoest je samo skromno izustil posamezne naslove, in sicer tistih komadov, ki niso bili instrumentalno spojeni s predhodnim. Konec koncev bi si Hoest lahko tudi to prihranil, saj band igra že vrsto let bolj ali manj enako setlisto. Kratko, udarno, učinkovito! Ko je bilo konec, je bilo povsem konec, samo bobnar je še razdelil svoji palčki, medtem ko je bil Infernus takrat verjetno že na kavču v zaodrju. Ah, ta band enostavno moraš imeti rad!

Navdušen nad mestom, ljudmi in seveda festivalom sem v zadnjih dneh večkrat preveril line-up predhodnih let, se spraševal, zakaj sem tega obiskal letos komaj prvič, in se zaklel, da se vrnem. Dragi organizator, vračam žogico v pričakovanju napovedi ponovno mamljivih bandov.