Prvi sobotni večer letošnjega aprila je bil rezerviran za koncert treh zasedb, med katerimi je »glavna«, Snøgg, v živo predstavljala svoj najnovejši EP Huda luknja, ki je izšel konec lanskega leta v samozaložbi. Čeprav je šlo za soboto, bi se klub Channel Zero lahko nadejal večjega števila obiskovalcev, a za dober koncert ne potrebuješ veliko ljudi. Dovolj je že, če imaš tri zelo dobre glasbene zasedbe.

Prva zasedba, Divine Inferus, prihaja iz Idrije in je pred tem koncertom imela nastop med drugim tudi v Zagrebu, kjer so se borili za nastop na največjem evropskem festivalu Wacken Metal Open Air. Žal jim tja še ne bo uspelo priti, a jasno je, zakaj si je skupina že v osnovi zaslužila boriti se za ta naslov. Kvartet, ki stavi predvsem na melodični death metal, je v Channel Zeru sprostil vso svojo moč. Ta moč je posledica zelo dobre uigranosti kvarteta, ki je brez težav in z najboljšim zvokom tega večera predstavil svoj peklenski opus v najboljši možni luči. Glasbeno so torej Divine Inferus predstavniki melodičnega death metala skandinavske šole s to razliko, da ne vlečejo na In Flames ali At The Gates, temveč bolj na kakšne Necrophobic ali pa Naglfar. Po drugi strani se včasih zgodi, da se iz Skandinavije preselijo na teritorij Srednje Evrope, pri čemer črpajo vplive od recimo novejših Kreator ipd. Rezultat je zanimiva in zelo poslušljiva ter, kot že prej zapisano, energična glasbena podoba, edino, kar kazi nastop benda, pa je precej skromna in nesamozavestna vmesna komunikacija. Prav tako bi bil že čas, da možje ustvarijo kak dostojen dolgometražni nosilec zvoka.

Setlista Divine Inferus: Winter of Death, By the Fire and Judgment, Divine Inferus, Blood and Death, Dark Times, In Darkness Enshrouded, Rising.

Za Idrijčani so oder zasedli hrvaški peklenski nažigači Sitis, ki so samo razširili peklenski ogenj, ki so ga vneli Divine Inferus. Kvartet iz Zagreba še vedno predstavlja prvenec Ruina, ki je leta 2022 izšel v samozaložbi in je več kot dostojen predstavnik balkanskega death black zvoka – hiter, surov, silovit in izjemno temačen. Čeprav so jim sprva zagodle tehnične težave, so možje kaj hitro uspeli vzpostaviti nadzor nad piskanjem kitarskega zvočnika ali monitorjev in nas brez milosti pognali v vihar smrti in uničenja. Sitis so neustavljivi ogenj, ki ga krasi glasna instrumentalna in peklenska vokalna podoba, ki jo ustvarjata tako glavni kričač kot sotrpin, ki še igra bas kitaro. Hitrostno gledano so Sitis vseskozi visokooktansko podmazani, s čimer mogoče sčasoma delujejo že rahlo monotono, če ne bi disonančne glasbene melodije in dobre strukture pesmi, ki jih okrona blasfemija, odpeta v knjižni hrvaščini, bile tako zapomnljive in zvočno nalezljive.

Setlista Sitis: Magija noći, Hladna logika, Plamen krvi, Ruina, The Pity of Christ, Blazing Horizon.

Zadnji band večera je bil Snøgg, ki bi že 29. marca moral v živo proslaviti izid EP-ja Huda luknja, a je bil koncert prestavljen na 5. april. Vsekakor je premik za en teden naprej bil samo še pika na i ob neučakanosti, ki smo jo nekateri čutili, odkar je EP ugledal temno luč sveta. Sam EP je še en dokaz, da je Snøgg glasbena entiteta, ki si definitivno zasluži vso našo pozornost in predstavlja svojevrsten unikum na slovenski ekstremni sceni, če ne celo širše. V Sloveniji definitivno ni zasedbe, ki bi zvenela kot Snøgg. Predskupini sta se predstavili vsaka v 40 minutah, 'glavni' band večera pa si je za ples s hudičem vzel dobro uro. Pri tem so nas peljali skozi svojo bogato diskografijo, center nastopa pa sta vsekakor bili pesmi, ki tvorita nov EP, torej Huda in Luknja, pred tem pa seveda nismo mogli mimo peklenskega poklona Jurčičevemu Desetemu bratu, pesmi Dan, ko je vrag je vzel šalo. Snøgg so bili odlični! Priznam, da si še vedno želim, da bi njihove melodije podkrepil bas, a kaj ti bo bas, če imaš violino. Če primerjamo violino v My Dying Bride in v Snøgg, je violina pri slednjih občasno bolj nora kot kitare, ponorel pevski zbor in morbidne klaviaturske melodije skupaj. Noro! Potem je tu še izjemno razgiban boben, kitarske linije so hrupne, neprijetne, a tako presneto zapomnljive, nato pa je tu še monolitna vokalna prezenca, katere kriki so res iz neizgovorljivih kraljestev, ki ležijo onkraj vsega, kar nam je znano in srcu milo. Zaključek je bil nepričakovan, saj so odigrali še priredbo od Darkthrone, nato pa so res presenetili s priredbo kultne ljubljanske hardcore zasedbe Tožibabe. Ljudje so si želeli še, Snøgg pa so v maniri pravih umetnikov prisotne pustili lačne, nepotešene in v hrepenenju po naslednjem nastopu.

Setlista Snøgg: Chhinnamasta 1, Chhinnamasta 2, Huda, Luknja, Dan, ko je vrag vzel šalo, Moose trail, Leave No Cross Unturned, Dežuje.