Redki so petki ali sobote, ko se v Posavju odvija metal dogodek, do letošnjega leta so se ti največkrat odvili v Krškem (ali Brežicah). Pred mesecem ali dvema pa je do mene prišla novica, da je alternativno sceno oživil tudi Mladinski center Sevnica. Pred kakim tednom dni so na koncert prav tam začeli vabiti velenjski mački Decage, ki so bili tudi ključni razlog mojega odhoda v dobrih 20 km oddaljeno Sevnico. Drugi, za Posavje precej bolj presenetljiv razlog pa je bila govorica, da naj bi bilo zadnjih nekaj koncertov v Sevnici zelo dobro obiskanih. Po nekaj pregovarjanja in občutkih »sej bo tak spet prazno« sva se z možem le odločila in se okoli osme ure zvečer odpeljala proti kraju zločina. Že ob samem prihodu sva lahko požrla svoja predvidevanja, saj je bilo pred prizoriščem vsaj 20 postav, ki so v ekipah stale ob odprtih prtljažnikih, polnih takšne ali drugačne osvežitve za grlo. Še enkrat toliko oseb se je grelo v prostorih Mladinskega centra in vzdušje je takoj ob prihodu napovedalo odličen večer. Nekaj znanih obrazov, pivo v roki in besede navdušenja so vse skupaj samo potrdile.

Sicer pa je organizacijo koncertov v MC Sevnica prevzel stari maček slovenske metal scene, bolje znan kot »metalec Toni a.k.a. Gospodar gozdov«. Kot eden izmed res rednih obiskovalcev večjih in manjših dogodkov v Sloveniji in čez mejo se zdaj dokazuje še kot zelo strokoven organizator dogodkov – skrbi za komunikacijo z bandi, za promocijo s plakati in na družbenih omrežjih ter tudi sicer v vseh pogledih za nastopajoče (okrepčila, dober tonski mojster ipd.). Čeprav prizorišče izgleda veliko bolj kot dnevni center kot pa koncertna dvorana, imajo zasedbe na voljo posebno sobo, ki služi kot zaodrje, obiskovalci pa si lahko kupijo tudi izbrani zvarek za gašenje žeje. V ponudbi poleg vode, kokakole in fante (če se ne motim) so v soboto točili tudi tri različice hmeljnih zvarkov njim domače pivovarne APE. Preden namenim nekaj besed nastopajočim, pa še to – dogodki so (zaenkrat) brezplačni, nasproti centra pa je na voljo veliko brezplačno parkirišče.

Malenkost čez deveto uro so na oder stopili že omenjeni Decage. Zasedbo sestavljajo prekaljeni mački velenjske scene, večer pa je bil zanje zelo poseben. Zakaj? Na oder so stopili po petletnem premoru. Konec leta 2023 so predstavili prenovljeno postavo in izdali prvi novi komad, preteklo leto pa so izdali dva EP-ja – Digital World in Fake Society. Glasbo s teh izdaj smo lahko slišali tudi v Sevnici in kljub sami lokaciji, ki sprva ni dajala občutka glasbenega prizorišča, je bil zvok presenetljivo dober. Glasen, a razločen. Aco je tolkel po bobnih kot za šalo, Oblišar pa ga je skrbno podpiral z basovskimi linijami. Tudi vokalist je od samega začetka skrbel za dobro »hajpanje« in interakcijo s publiko, ki jo je do neke mere med nekaj prvimi komadi »oviral« podmladek, ki se je ob težkometalnih vižah zabaval pod odrom. Ko sta bili glasba in energija le premočni za deklici, se je del publike prestavil pred oder, kjer so se potem vse do konca koncerta vrtele čupe in premikala ogreta telesa deklet in fantov. Sicer šank mize, razporejene po celotnem prostoru, pridejo prav takrat, ko je treba odložiti kozarec, pa vendar bi bilo morda pametno zgolj dve ali tri postaviti v zadnji del dvorane, saj se po navadi poslušalci tam ne premikajo veliko. Kakor koli, Decage so preživeli in odlično opravili (ponovni) krst na odrih, že prihodnji petek pa jih čaka še preizkušnja pred domačo publiko v Velenju.

Med ponovno osvežitvijo grla z odličnim zvarkom pivovarne APE in pogovorom z znanimi obrazi je prišel čas za sladkokislo temo. Zakaj? Na dogodku je bilo vsaj 50 ljudi. Od kod so se vzeli? Ali res Sevnica z okolico premore toliko alternativnih privržencev? Če je to res, je to dejstvo precej sladko. Kje pa potem pride kislica? Krško, Brežice z okolico. Kot Krčanka, ki se redno udeležuje dogodkov v Posavju, nisem videla niti enega znanega obraza alternativne scene iz teh mest. Oziroma videla sem tri obraze, da jim ne naredim krivice. In nekaj je bilo tudi mladine, ki je ne poznam in je morda iz katerega od omenjenih mest. S kolegi smo hlajenje zunaj preživeli ob diskutiranju perečega vprašanja, ki pesti posavsko metal oziroma alter sceno, in sicer: »Ali je tako povsod v Sloveniji?« Staro in mlado je željno dogodkov, ko pa ti so, je večni problem vožnja »hudih« 10 ali 20 km od domače hiše do prizorišča, kjer ponujajo zastonj dogodek. Zastonj! Ah ja …

Drugi nastopajoči večera so bili death/grind nekaj pobje pod imenom Türpedri. Če so bili Decage glasni, je ljudstvo zahtevalo, da so Türpedri glasnejši. Tako je bil njihov nastop glasen in predvsem podprt z zelo poetičnimi, retorično izrečenimi, zabavnimi govori. Menim, da ni potrebna posebna razlaga, da so njihovi komadi dolgi tam nekje od pol minute do nekaj minut, govorijo pa predvsem o raznih abstinencah po eni in popivanju po drugi strani, najde pa se še kakšna, za dotično zvrst banda povsem tradicionalna tema. Že po nekaj komadih so mi fantje zveneli kot zasedba, ki bi odlično sodelovala z Vulvathrone in bi verjetno svoje mesto našla tudi na festivalih, kot je Breka, ali na DIY odru Tolminatorja. Hitro, kratko, sladko, zabavno in potrebno večje količine alkohola, da jo lahko navadni smrtniki ali neredni poslušalci teh zvrsti prebavijo.

Če potegnem črto: dogodek je vsekakor presenetil. V bolj ali manj vseh pogledih. Izboljšave? Hja, verjetno so – predvsem s šank mizami, pa v bar bi lahko dodali še kakšno stvar – pa vendar, dokler ne bo komplikacij glede vnašanja svoje pijače, bo tudi to v redu. In dalje? Samo gas pa dolge luči, kot pravijo. Sevnica, kakor mi čivkajo prvi ptički pomladi, se bomo še redno videvali in prav je tako. Do takrat pa … Nasvidenje!