Železobeton / Brutart / Vulvathrone

Tokratnji četrtek je poskrbel za pestro metalsko izbiro, saj so v ljubljanskem Channel Zeru nastopile tri žanrsko zelo različne skupine, grinderji Vulvathrone (oziroma porno gore band, če že hočete), blejski doom posebneži Brutart ter že nekaj časa ponovno aktivni thrasherji iz osemdesetih, Železobeton, slednja benda pa sta predstavljala tudi pred kratkim izdana prvenca.
Pred srednje številčno publiko so začeli Vulvathrone. Sicer definitivno ne moja stvar, vendar pa so fantje odpičili svoje kot se šika (po besedah Cepota je šlo za najboljši Vulvathrone nastop, kar jih je videl), se pravi udaren grindcore (morda so bili nekateri komadi malce predolgi, vsaj za moj okus) ter odličen performans, sploh kar se nagovorov publike tiče. Na žalost brez napihljivih lutk na odru, smo pa zato imeli priložnost videti bobnarjeve boksarke, Hermanno pa je večino koncerta odigral z odprtim "šlicom" (ponesreči ali zanalašč? ha!). Za nekaj komadov se jim je na odru pridružil še bivši vokalist, o set listi bi težko kaj povedal, v glavnem, grinderji so ta večer z Vulvathrone definitivno prišli na svoj račun.
Od zajebantskih for Prekmurcev pa je kmalu sledil preobrat za 180 stopinj, saj so na oder prišli Brutart. Ti so pred kratkim pri On Parole izdali svoj prvenec v precej zanimivem formatu, A5, in kolikor slišim, album dobiva dobre odzive. Po slišanem na Metelkovi več kot zaslužene, vendar pa je koncert čisto druga izkušnja kot poslušanje albuma doma na toplem. Nastop je bil resen, profesionalen, pesmi odlično predstavljene, skratka odlično, a vseeno preveč moreče za večino ljudi. Brutart vse spoštovane in čestitke za njihov odnos, ki je daleč nad običajno slovensko ravnjo, njihovi glasbi pa bom v prihodnje raje prisluhnil doma.
Ozračje se je znova "otoplilo", ko so na sceno kot zadnji stopili še Železobeton. Band, ki je nastal konec osemdesetih ter razpadel v zgodnjih devetdesetih, pred kratkim pa izdal svoj prvenec I Don't Know?! (priporočljivo), sem v istem klubu gledal že skoraj leto dni nazaj. In če so bili takrat dobri, so bili zdaj odlični. Četverica si je izoblikovala svoj stalen repertoar (če se ne motim, so v Channel Zero igrali popolnoma isto set listo kot v Brežicah nekaj dni prej), ki sestoji tako iz komadov z albuma (začetnega šusa z Before You Die, markantnega naslovnega komada, Tagrag, We Want, We Need, We Play itd.), kakor tudi iz komadov, ki jih tam ne boste našli (npr. odlična Confess ter How Do You Like It), na odru pa združujejo rutino in zabavo ter izpadejo odlični, prej pa si zaslužijo primerjave z energičnimi mladci tipa Thraw in Eruption, kot pa omaganimi Sarcasm ali celo Interceptor. Thrash! Se vidimo naslednjič...