Po polarni noči smo se prebudili v vroč poletni dan. No, moj bes in razočaranje nad koncertom Europe se še nista polegla.
Ko so objavili razpored nastopov po dneh, mi je tretji dan deloval najslabše. Ni hujšega, kot ko imaš en dan cel kup prekrivanj najljubših bandov, potem pa naslednji dan »prepih« v sporedu. Začetek dneva ni nudil nič posebnega, zato sem se odpravil na neobvezen pohod po prizorišču in se takoj ustavil pri najmanjšem odru, Rockklassiker, kjer je igrala meni popolnoma neznana skupina z Norveške, Leprous. Kapo dol bandom, ki me pritegnejo še isti trenutek, ko jih vidim v živo, …

Ko sem prebral, da eden izmed mojih najljubših bandov pripravlja poslovilno turnejo, sem srčno upal, da bodo igrali na letošnjem SRF-u, in ob samem koncu objavljanja potrditev nastopajočih se je na spletni strani festivala pojavilo tudi to ime – Treat! Govora je o švedskih melodičnih metalcih, katerih kariera se je odvijala vzporedno s kariero Europe. Če ponazorim po atletsko: če bi tekmovali v teku na sto metrov, bi bili Treat absolutni zmagovalec, saj so bili na začetku kariere veliko bolj popularni kot Europe, toda dolgoročno, maratonsko gledano so jih Europe že na sredini steze ujeli, preh…

Moj jubilejni deseti obisk Sweden Rock Festivala na Švedskem ni bil zgolj vprašanje zmožnosti, temveč tudi slave in časti. Iz sedanje perspektive se mi moj prvi obisk leta 2004 in pravzaprav tudi sama misel, da je kaj takega sploh realno in izvedljivo, zdi, kot da je bilo to 99, ne pa 9 let nazaj.
Ker imam že dolgoletne izkušnje s potovanjem na SRF, sem glede organiziranja tega podviga razvil določeno rutino. Sčasoma se je izkristaliziralo, da je najenostavnejša in najcenejša pot najprej do Budimpešte, potem pa z Wizz Airovim letalom do Malmöja. Ker je šel tokrat zopet z mano moj prijatelj Ant…

Tretji delovni dan se je začel z ogledom neznanega švedskega banda The Gloria Story na Zeppelin Stageu. Gre za mulce, ki prisegajo na hard rock 70-ih in 80-ih, edina skladba, ki sem jo prepoznal, pa je bila C'mon And Love Me od Kiss. O nastopu ne bi imel povedati nič kaj spektakularnega, če jih nek neprijetni pripetljaj ne bi v mojih očeh povzdignil za 100 %. Sredi koncerta jim je namreč crknilo ozvočenje, ker pa je bil nastop na SRF-u očitno njihov največji uspeh v karieri do sedaj, je pevec pogumno vzel v roke akustično kitaro in brez pomoči ozvočenja nadaljeval z izvajanjem skladbe, deroč s…

Drugi dan festivala je prinesel eno najlepših presenečenj vseh mojih devetih obiskov SRF-a, Latvijce Skyforger. Ker so bili ta dan prvi nastopajoči, sem kar tako za hec stopil do Zeppelin Stagea in tam videl neke srednjeveško-rusko-severnjaško oblečene glasbenike. Ker na sporedu ni bilo nič drugega, sem se odločil nekaj časa ostati in poslušati njihov nastop. In ostal vkopan celoten koncert! Skyforger igrajo pagan metal z obilico uporabe latvijskih narodnih melosov. Ne spomnim se, kdaj me je nek band tako navdušil. Pravzaprav me je najbolj navdušila njihova priredba neke tradicionalne pesmi, a…

Prvi delovni dan na SRF-u se je začel z meni neznano švedsko skupino Deals Death, ki je igrala na Zeppelin Stageu (četrti oder po rangu). Band igra nekakšno mešanico simfoničnega power metala s harsh vokalom, pevcu pa je bilo očitno vroče in je bil gol do pasu, medtem ko sem bil jaz zapet do vratu. Glede na to, da sem skupino videl prvič, jo lahko samo pohvalim in vam priporočam poslušanje skladbe Fortified. Prva liga!
Ob 12:15 so na Sweden Stageu (tretji rang) začeli kultni kanadski metalci Exciter. Starejši metalci se boste spomnili, da je nekoč v bivši Jugi izšla plošča oziroma kompilacija B…

Po osmih zaporednih romanjih v največje svetišče metala sem bil nekako prepričan, da bom letošnje leto – če se izrazim v besednjaku kvartopirske igre bridge – »pasiral«. Razlogov je več: družinske obveznosti, finance, relativna neatraktivnost bandov … S pojmom »neatraktivnost« ne pravim, da bandi v naboru letošnjega Sweden Rock Festivala (SRF) niso dovolj dobri ali neprivlačni, temveč je to subjektivno stališče osebe, ki je v svoji metalski karieri v živo videla že vse(!) bande, ki so ji bili v življenju izjemno ali pa vsaj zelo pomembni. To seveda ne pomeni, da bandov, ki sem jih že videl v ž…

Naslednji nastopajoči, Moritz, so bili zame popolna skrivnost, zato sem se po Uliju raje spet odpravil iskat tisti izmuzljivi drugi oder, da vsaj vidim, kako izgleda. Ko sem ga končno našel, sem imel kaj videti. Izraz »oder« je preveč optimističen za opis nekega kotička nekdanje tovarniške hale, nekje na enem od nadstropij in na koncu enega od neskončnih hodnikov, v katerega so bili stlačeni inštrumenti in glasbeniki, ki so nanje igrali, dvajset ali trideset glav gledalcev pa je dobesedno stalo tik ob bandu. Imel sem noro srečo s tem, ko sem naletel na zasedbo Serpentine, za katero prej še nik…

Nedelja, 7. 4. 2013
Kevin je imel eno nedeljsko vstopnico za HRH AOR Fest viška (en od njegovih prijateljev je odpovedal) in uspelo nam jo je zamenjati za vstopnico za HRH Prog Fest. Najprej je šel noter on, kasneje pa sem z isto zapestnico vstopil še jaz, predvsem zato, ker je me je zanimal Uli Jon Roth, ki je takrat nastopal. Zanimivo, Uli je bil bukiran istega dne tako na Prog Festu od 14:40 do 16:20 kot tudi AOR Festu od 18:30 do 19:45. Naj ponovim, oba festivala sta se odvijala v istem objektu, le na različnih koncih. Predvidevam, da je bil AOR v talilnici, Prog pa v kovačnici :)
Nekaj mi…

Uvod:
Ko mi je prijatelj Kevin iz Anglije sporočil, da bodo Queensrÿche (tisti glasbeniški del s Toddom La Torreom) nastopili v Londonu 15. aprila, sem mu še isti trenutek naročil, naj mi kupi vstopnico za ta koncert, jaz pa sem se vrgel v iskanje in nakup letalske karte. Kak teden kasneje pa mi taisti Kevin pošlje e-mail, v katerem mi je pove, da gre na nek festival v Angliji. V sporočilu je bila tudi povezava, zato sem kar tako iz radovednosti kliknil nanjo in pogledal, kdo bo tam nastopal. Pri priči sem otrpnil! Toliko imen AOR/melodičnega metala na enem mestu že dolgo nisem videl. Tesla, S…

(Od našega hrvaškega dopisnika – 8. del)

Veliki finale mojega potovanja se je odvil na razprodanem Olimpijskem stadionu v Münchnu, kjer so v okviru svoje turneje ob promociji albuma The Circle nastopili Bon Jovi. Čeprav so začeli svojo evropsko turnejo v Zagrebu, sem se odločil za ogled koncerta v Münchnu, kajti ujemal se je z ostalimi glasbenimi dogodki v mojem skrbno preračunanem načrtu, poleg tega pa je predstavljal nadvse lep zaključek mojega potovanja. Nemčija, Hrvaška, saj je vseeno. S pričakovanji, da bodo navkljub razprodanosti karte še na voljo, sem se z letališča napotil proti stadio…

(Od našega hrvaškega dopisnika – 7. del)

Zadnjega dne festivala sem se najbolj veselil, saj je bila za njegovo otvoritev najavljena nihče druga kot »Metal Queen« Lee Aaron. Večini metalcev sinonim za metal kraljico predstavlja Doro Pesch, zame pa so nekateri albumi Lee Aaron iz 80-ih daleč najboljši ženski (vokalno) metal, kar ga je bilo posnetega (le zavrtite si album Call Of The Wild), zato sem se vkopal pred oder. Ozrem se naokoli in ugotovim, da sem obkrožen s samimi takimi metuzalemi, kot sem jaz, in ki jim je ta dogodek prav tako predstavljal edinstveno priliko za vknjiženje koncerta Lee …

(Od našega hrvaškega dopisnika – 6. del)

Eden izmed najbolj pričakovanih bandov tega festivala so bili definitivno Steelheart. Nekoliko starejša generacija se bo spomnila, kako so izdali dva mojstrska albuma – Steelheart (1990) in Tangled In Reins (1992) –, potem pa jih je z drugimi melodičnimi metal bandi vred odplaknil grunge cunami. Tu pa tam so se še pojavili tekom zadnjih dvajset let, a z materialom, ki ni omembe vreden. Kakopak je bilo nosilcu kockastega hrvaškega dresa (torej meni), skrajno pomembno dejstvo, da je pevec skupine Miljenko Matijević Hrvat iz Zagreba. Kljub vsem pretegom je …

Od našega hrvaškega dopisnika – 4. del

Če bi mi pred enaindvajsetimi leti nekdo dejal, da bom kdaj pripravljen žrtvovati koncert Iron Maiden za koncert Def Leppard (ali katerekoli druge skupine), bi mu v obraz zabrusil, da je nor, in mu bil to pripravljen tudi dokazati na dosti bolj grob način. No, časi se spreminjajo in ljudje prav tako (s tem mislim predvsem Stevea Harrisa in slabe albume, ki jih dela od leta 1990 dalje).
Od vseh delov mojega potovanja je bil ta najbolj kritičen, saj sem imel let iz Belfasta šele popoldne, pristanku na amsterdamskem letališču Schiphol pa je sledil tek na vlak.…

Od našega hrvaškega dopisnika – 3. del

Noč sem preživel na lokalnem letališču Budimpešte, saj me je že navsezgodaj zjutraj čakal let do londonskega aerodroma Luton, ki mu je sledilo hitenje na avtobus, kajti mudilo se mi je do letališča Stansted in na letalo do Belfasta. Vsako srečanje z angleškimi cariniki je zgodba zase in na nek način predstavlja svojevrstno loterijo, ali te bodo gnjavili malo ali veliko. No, tokrat so me gnjavili veliiiko, a na koncu so me vendarle spustili v Združeno kraljestvo. Verjetno jim je bilo sumljivo, da sem napoten v Belfast. Morda jim je celo padlo na pamet, da…

Od našega hrvaškega dopisnika – 2. del

Pot Zagreb–Budimpešta sem v dobri družbi prepotoval kar z avtomobilom, to pa je bil pravzaprav najenostavnejši del mojega enotedenskega potovanja.
Scorpions, eden najboljših heavy metal bandov vseh časov in definitivno ena največjih koncertnih atrakcij, so razglasili, da bo album Sting In The Tail zadnji v njihovi »stoletni« karieri, spremljala pa ga bo večletna (poslovilna) koncertna turneja. Eden od postankov te dolge turneje, naslovljene Get Your Sting & Blackout, je pristal v Budimpešti, natančneje v največji mestni dvorani, »state of the art« areni La…