Tokrat sem rabil kar nekaj časa, da sem se lotil recenziranja novega ploščka od Darkthrone. Ker gre za meni enega najljubših bandov, v preteklosti s tem nikoli nisem imel nobenih težav. Vedno sem nestrpno pričakal nov album in ga nato tudi množično vrtel doma, v avtu, na poti ... A tokrat me je minilo že po prvem poslušanju.

Pri ploščku Goatlord (Original) gre za originalni posnetek tega kultnega albuma, ki je ob svojem nastanku le s težavo ugledal luč sveta. Kasneje so temu originalu, o katerem bo danes tekla beseda, dodali vokale in album je izšel leta 1996. Po dolgih letih poslušanja zasedbe Darkthrone zaseda plošček Goatlord pri meni visoko mesto na lestvici najljubših albumov, če ne celo najvišjo. In tako si lahko predstavljate mojo nestrpnost in navdušenje, ko sem slišal, da sta Darkthrone izdala »originalni posnetek« iz studia oziroma svojega takratnega »placa«. Sicer je bilo takoj naznanjeno, da gre za instrumentalni izdelek, a me to ni zmotilo. Dokler ga nisem slišal, saj ta »original« ne zveni nič drugače kot »original«, ki ga poznam že več kot dve desetletji.

Le tri stvari so celostno gledano drugačne. Ni vokalov, kar sem že omenil. Imena in število komadov so drugačna, a glasba je poznana. Med posameznimi komadi so slišni pogovori članov med snemanjem, ki pa so v norveščini in mi ne pomagajo kaj dosti. Torej? Porabite svoj čas raje za kaj drugega, medtem pa bom jaz poskušal napisati recenzijo »originalne« izdaje za našo Ropotarnico. A nič ne obljubim.