Po šestih letih delovanja je peterica iz Velenja pod skupnim imenom Inmate izdala svoj prvenec. Ta nosi naslov Free At Last, na njem pa se nahaja štirinajst skladb, od tega so tri instrumentalne. Poleg teh treh instrumentalnih (Inmate, Free At Last, Outmate), ki so žanrsko nevtralne, se Inmate poslužujejo prijemov, ki so zbrani pod nadpomenko melodični death metal. Pojem, ki je izredno širok in za katerim se skriva marsikaj. Tudi dodatna opredelitev njihove glasbe s prilastkoma »metalcore« ali »modern metal« v tem oziru ne pomaga dosti, zato bo treba na pomoč povabiti kakšno bolj prepoznavno ime iz sveta ekstremne glasbe. Tukaj se takoj ponudijo trši in hitrejši velikani švedske metal scene In Flames, s katerimi si Inmate poleg glasbene sorodnosti delijo tudi prvi dve črki imena.
Najmočnejši deathmetalski predznak na albumu nosijo Mikovi vokali, katerim večinoma ob refrenu na pomoč priskoči gostujoči vokalist Marko Duplišak. Njegovo čisto petje, ki preglasi Mika in je na več mestih prepleteno z zborovskim petjem, predstavlja protiutež osnovnemu growlu, z vokalno pestrostjo pa se band odločno odmakne od omenjenega žanra. K dodatnim težavam pri predalčkanju v ta ali oni žanr prispevajo tudi ostali instrumenti, ki death metal ali melodični death metal uporabljajo samo za osnovo; neke vrste konstrukt, ki jim služi za potovanja v različne glasbene žanre. Heavymetalski in včasih že celo rockovski kitarski zvoki dopuščajo klasične romantične rock melodije, medtem ko se bobnar Jure, ujemajoč se s kitarskimi linijami, praviloma v vsakem komadu poslužuje dinamičnih in tekočih prehodov iz srednje hitrega dvojnega basa na počasnejše bobnanje in obratno. V skladu z neustrašno uporabo in mešanjem različnih žanrov se band ni zadržal pri uporabi klaviatur, ki najmočneje pridejo do izraza ob podajanju refrena. Ta je tudi vodilni motiv, okoli katerega se vrti vseh enajst pesmi albuma. Preko različnih riffov band zgradi podlago za refren, z njim pa komad uspe ali pade. Uspeh oziroma poraz komada je seveda odvisen od poslušalca do poslušalca, v tem oziru nekoliko bolj zgovoren pa je način zgradbe komadov, ki zaradi osredotočenosti na en (uspeli ali neuspeli) trenutek nekoliko izgubijo na globini.
Kljub klišejsko obarvanim vzklikom »This is not the end. We are just numbers to them,« ali »Promises are to be fulfilled. Your promise is broken,« socialni in družbenokritični angažma na besedilni ravni albumu dodeli potrebno globino, medtem ko že omenjeni razločni vokali omogočajo (najmanj) petje refrena že po drugem poslušanju albuma. Višnjo na smetani albuma, ki se znotraj sebi podobnih ne rabi skrivati, predstavlja govor Charlieja Chaplina v filmu The Great Dictator, ki prefinjeno predstavlja vrhunec Fire, Walk With Me. Drugi vrhunci albuma so še groovy Without Warning, pesem, za katero so Inmate posneli in izdali videospot dober mesec pred izdajo albuma, ter nekoliko hitrejši Victorious.