Matija, upam, da nimaš nič proti, da te ponovno citiram: »Najvidnejši domači predstavniki ekstremnega metala so spremenili svoj slog. To se ni zgodilo prvič, vendar se na albumu [Transnatura] pokažejo v do sedaj daleč najbolj [nemetalski] luči.« (Matija Prnaver v recenziji albuma Per Aspera). Od Slovenske Morbide se Ljubljančani posvečajo industrijskemu metalu in zdelo se je, da so dokončno prišli tja, kjer se počutijo najbolje, in da bodo tam po uspešno sprejetem PAX-u tudi še nekaj časa ostali. Toda ne, band se je odzval na povabilo v oddajo Izštekani na Valu 202 in pokazal jajca, pravzaprav cel ducat jajc. Prepričan sem namreč, da je za to, da band odvrže vse svoje kovinske dodatke in svoje komade priredi tako, da bi jih brez težav v svoj program sprejel kateri koli domač ali tuj komercialni radio, potrebnega zelo veliko poguma. Poleg poguma pa seveda še tudi dovolj znanja, iznajdljivosti in kreativnosti, kako izbrane komade na ustrezen način ustrezno prirediti.
Preden sem prvič slišal, kako so se Noctiferia lotili predrugačenja komadov s svojih zadnjih treh albumov (Slovenska Morbida, Death Culture in PAX), sem se spomnil neke indie rock zasedbe, ki preigrava znane metal komade. Sprva me je zmrazilo, ker sem se ustrašil, da bo šesterica iz Ljubljane vse komade priredila na podoben način, zaradi česar bi me minilo zanimanje hitreje kot se ohladi kuhanček na mrzel zimski večer. A Noctiferia k sreči niso naredili te napake, temveč so ponudili enajst različnih novih interpretacij poznanih komadov, ki včasih zvenijo bolj etno, drugič bolj balkansko, tretjič bolj špansko, četrtič pa spet nekoliko drugače. V primerjavi z drugimi bandi sem ob poslušanju Transnature večkrat pomislil na Kataleno in Terrafolk, kar pomeni, da se recenzirani band ni ustrašil uporabe najrazličnejših instrumentov, kot so godala, klavir, oboa, trobente, klarinet in mnogi drugi. Poleg zelo všečno spremenjenega in prav tako raznolikega Giannijevega vokala je zasedba k sodelovanju povabila še različne pevke in pevce, ki včasih podčrtajo etno vzdušje, spet drugič pa v zboru prispevajo k razgibanemu vzdušju.
Ker se nerad spuščam pregloboko v posamezne komade, je treba obdelati le še poglavje o tem, kateri komadi spadajo med največje hite. Kot na albumu PAX bi tudi tukaj najprej izpostavil Gaga People, temu ob bok pa postavil še Holyman, Demoncracy in Rust, čeprav je dejansko vsak komad zgodba zase in zategadelj je težko resnično izpostaviti tega ali onega.