Po petih dolgih letih smo končno dočakali svežo glasbo švedskih inovatorjev Opeth. Ne le glasba, celo growli so nazaj, internet je ob javni objavi prvega singla eksplodiral! Na nekaterih delih interneta je šlo celo tako daleč, da so se Opeth začeli igrati z idejo, da bi zavoljo trolanja nalašč izdali album katastrofalne glasbene kvalitete, a s 100-% growli. Pa poglejmo, kako se bo odvila ta zgodba. Dokler čakamo na grindcore Opeth, pa v poslušanje priporočam aktualni The Last Will and Testament. Če pa še to ni dovolj, pa hitro preberite še intervju z njimi, v katerem je bolj podrobno govora o zakulisju snemanja albuma.

Kratko in jedrnato: Opeth so nazaj! Raduj se, o, old school publika! Nič več »pussy 70s prog rock throwbackov«, ki so prevladovali v zadnjih štirih izdajah vse od Heritage (2011) pa do predkoronskega In Cauda Venenum (2019). Največji problem današnjega pisanja je to, da krajšam pristransko poročanje o (nebistvenih) podrobnostih iz intervjuja z njimi, ki z glasbo nimajo veze. Močan je tisti, ki premaga sebe, pravi latinski pregovor – in če mi uspe recenzijo strniti na maksimalno stran in pol, sem tudi sam močan fant.

Opeth so prog, kajne? Temu primerno je zasnovan ustroj albuma, ki se drži pravil progresivnega rocka iz 70-ih, in sicer ideje konceptnega albuma – ni singlov in ni mogoče razumeti celotnega sporočila, če ne poslušaš od začetka do konca. Da izpade stvar še bolj intelektualna, so pesmi poimenovane po številkah ali, kot pravijo pravniki, odstavkih (paragrafih), značilnih v pravnih dokumentih. Zgodba se odvija v plemiških krogih bogatašev v 20. letih prejšnjega stoletja. Umirajoči gospodar/oče napiše oporoko, kjer določi, komu namerava zapustiti svoje bogastvo. Pri branju oporoke sta prisotna njegova otroka dvojčka in tudi bolehna osirotela deklica, za katero je družina od nekdaj skrbela. Dvojčka zaprepadeno ugotovita, da je imel oče afero s služabnico, iz katere se je rodila bolehna deklica in je zato edina prava dedinja in krvna naslednica gospodarja. Dvojčka sta bila zgolj plod dogovora, kjer je gospodarjeva žena načrtno legla s služabnikom zaradi gospodarjeve neplodnosti. Služabnika so po »opravljenem delu« na skrivaj umorili, da bi prikrili resnico. Vse lepo in prav, dokler v poslednji pesmi A Story Never Told v pismu matere bolehne deklice ne ugotovimo, da gospodar ni njen biološki oče. To laž je ohranjala služabnica le zato, da bi zavarovala hčerko. Biološki oče bolehne deklice ter dvojčkov ostaja neznan.

Ostanimo pri prepovedani ljubezni. The Last Will and Testament (2024) zveni kot nezakonski otrok med »old school« Watershed (2008) ter In Cauda Veneum (2019). Z drugimi besedami, »OLDpeth« stil se z »NEWpeth« zlije v »NOWpeth«. Martin Mendez mi je sam dejal, da se mu zdi, da je band z novo izdajo odkril do sedaj še neslišan zvok, a kljub temu ostal zvest samemu sebi. Kot je v življenju v navadi, se nekateri komadi nagibajo bolj v eno, drugi v drugo smer. §3 (»paragraph 3«) je na primer glasbeno bliže studijskemu predhodniku, kjer progresivno preigravanje lestvic pospremi čisto petje. §1, prvi singel albuma, je hibrid novega in starega. Veliko je orientalskih vplivov, ki se bolj izpostavijo v poznejših »odstavkih« – §6 in §7. Jazzy §4, ki vsebuje flavto, je dobra podlaga za predigro v spalnici. Meni osebno pa je najbolj v uho stopil §2, morda zato, ker je vmesni člen med izdanima singloma §1 in §3. A Story Never Told je epilog zgodbe, ki z baladnim pristopom občutno izstopa od drugih. Daje piko na i in v progresivnem stilu završi koncept. Še za ljubitelje blagovnih znamk: Ian Anderson iz Jethro Tull je prispeval flavto v §4 in §7 kot tudi narativ pri §1, §2, §4 ter §7. Joey Tempest, pevec pri Europe, pa je posodil glasilke na §2.

Spremembe so izjemnega pomena. Z Last Will and Testament so Opeth prekinili relativno dolgo obdobje »nežne, ne-metal« glasbe in znova prižgali baklo, ki sije njihovo lastno svetlobo. Če se ne motim, se v začetku drugega leta odpravljajo na evropsko turnejo, a žal nikjer v naši neposredni bližini. A povejte mi, kdaj je bila razdalja ovira za hammerfallske »true metal hearts«?