Domači projekt iz Radencev, Riona's Path, se letos lahko pohvali z izdajo prvega dolgometražnega albuma, naslovljenega Book I: A Raven Never Bites the Eye of Another. Gre za solo projekt avtorja, ki ustvarja pod psevdonimom The Humble Chronicler, in predstavlja jasno nadgradnjo v produkciji ter zrelejše aranžmaje v primerjavi z dosedanjimi demo posnetki. Izdelek v duhu Beowulfa navdih črpa iz mitičnih junakov minulih časov. V središču pripovedi je mlado dekle, ki si telo deli z duhom mrtvega božanstva. Spremljamo njen boj z usodo, ki ji je bila položena v zibelko, pri čemer razpolaga z izjemnim obvladovanjem čarobnega toka, ki poganja svetove smrtnikov in božanstev.

Že uvod razkrije posebnost plošče: polovico minutaže zasede naslovna suita A Raven Never Bites the Eye of Another. Odpre jo Overture of the Trial’s Eve, ki hitro zasadi rahlo temačen ton. Bobni – čeprav programirani – tukaj niso metronom, ampak nosilci dinamike: vstopajo, izstopajo, lomijo vzorce in sproti prestavljajo težišče. Progresiva štarta takoj, na sredini se tempo umiri in pusti dihati čustveni kitarski solaži. Nato se vzpostavi vodilna melodija, ki na raznoliki, stalno premikajoči se podlagi potegne do konca skladbe. V zadnjih minutah se podlaga povsem umakne. Ostane prepoznavna linija, ki se potemni in zmehča v bolj skrivnostno, melanholično barvo. S tem služi kot naravni most v 26-minutno epopejo A Raven Never Bites the Eye of Another. Skladba si vzame prostor – preskakuje med umirjenim in nabritim, med otožnostjo in vedrino, med skrivnostjo in vzklikom; v prvih minutah mestoma spomni na Dream Theater iz obdobja Octavarium, le da z manj kompleksnimi metričnimi poudarki (hja, težka konkurenca, ni kaj). Naslovna skladba se zapre skoraj obratno, kot se začne: hitro, igrivo, svetlejše barve in z jasno melodiko.

Potem plošča prestavi v bolj umirjeno To Traverse the Frozen Plains – komad, ki je avtorja spremljal skoraj desetletje in tu navsezadnje dobil dokončno obliko. Gradnja je počasnejša, emocionalni lok pa daljši; zaključek je namerno kratek in nenaden kot škarje tik pred kadenco, nakar zareže The Tsar’s Experiment, ki se vrne v bolj odsekano, ritmično govorico z udarnim mid-tempo pogonom, sledi še Grave News & The Price za sklep zgodbe.

Plošča je močna in idejno polna, a slišati je, da je to solo projekt, manjka samo še globina zvoka, saj celota zveni preveč digitalno. Podporna instrumentacija pogosto ostane kulisa – drži harmonijo, ne pa tudi mase – zato kitara nosi skoraj ves izraz. Ravno v instrumentaciji se sčasoma najbolj sliši »digitalnost«, kar pusti čuden občutek neke »pomanjkljive popolnosti« –  vse je na mestu, pa vendar nekaj manjka, ne glede na solidne estetske dodatke. To ni brca v avtorja, prej obratno: material kliče po širšem miksu, pogumnejšem »low endu« in močnejši produkcijski hrbtenici. Bralce vabim k poslušanju celotnega albuma in k spremljanju umetnika pri razvoju. Glede na to, da gre, z izjemo masteringa, za solo projekt, je sklep jasen: plošča je vsekakor vredna poslušanja.