Dvajseta leta novega tisočletja so očitno Sodom bolj pisana na kožo, saj je zasedba studijsko dosti bolj produktivna kot je bila dve dekadi poprej. Četudi album Genesis XIX zaključuje prejšnjo dekado, hkrati odpira novo, v kateri smo dobili EP Bombenhagel, kompilacijo 40 Years at War - The Greatest Hell of Sodom, še en EP 1982 in trenutno aktualni album The Arsonist.

Nekje v tem obdobju se je zasedba pomladila in v tej konstelaciji deluje že več kot pet let, tako da diha in deluje kot prepričljiva thrash metal institucija, kar tudi je. Tako tudi ne čudi, da nam Sodom že na začetku ne prizanesejo. O tem so sicer pričali že predhodno izdani singli Trigger Discipline, Witchhunter – poklon bivšemu in danes žal pokojnemu bobnarju – in Taphephobia.

Album se začne z introm The Arsonist, ki ustvari zlovešče (vojno) vzdušje, ki se s komadom Battle of Harvest Moon prelevi v lomljenje vratu. V družbi dveh od treh omenjenih singlov torej že prvih pet komadov na albumu prinaša tri komade s hit potencialom oziroma tri komade za garantiran nastanek mosh pita in letenje čup v živo. S Scavenger se stvari malo umirijo, a hkrati tudi »poglobijo« (beri: komad ima težo in globino), preden postanejo stvari z Gun Without Groom in že omenjenim Taphephobia spet divje.

In tako nas peljejo Nemci skozi 12 (plus en) komad(ov). Mestoma navržejo kakšno melodijo, mestoma cupa cupa bobnanje zamenjajo ritmi M16, medtem ko vokal nikoli ne izgubi ostrine oziroma Tomu nikoli ne zmanjka jeze. Torej: odličen album, ki nadaljuje in krona bogato zgodovino Nemcev.