Tretji dan je končno obetal vremensko stabilnost in seveda sem bil že tudi vajen festivalskega tempa. Če bi bilo smiselno, bi opisoval, kaj vse sem počel, ko nisem gledal bandov, a to ni bistvo reportaže s festa, mar ne?

Torej, kaj vse sem uspel videti tretji festivalski dan?

Po vrsti:
14.35–15.15 Čad
16.10–16.55 Aborted
17.00–17.50 Toxic Holocaust
18.10–19.00 Cynic
18.55–19.50 Left To Die
20.40–21.25 Cephalic Carnage
22.30–23.15 Khold
23.15–00.35 Laibach
01.00–01.50 Ved Buens Ende

Tokrat mi je uspel maraton skakanja med vsemi štirimi odri. Izpustil sem Imperial Triumphant (take skupine ne moreš dati na oder ob 15. uri popoldne, pa še peklensko vroče je bilo), Jinjer (ker so se pokrivali s Cynic), Candlemass (ker so se pokrivali s Cephalic Carnage), Cult of Fire perf. with Bohemian Symphony Orchestra Prague (tole mi je res žal, a sem potreboval malce odmora – baje so bili vrhunski, koncert pa so posvetili temu, da so skupaj z orkestrom na svoj način interpretirali opus češkega skladatelja Bedřicha Smetane) ter Akhlys (ker so res bili prepozni, mislim ob 02.15 for fuck's sake …).

Čad na festivalu Brutal Assault

Fun fact: Kultna slovaška zasedba.

Iz nekega razloga sem mislil, da gre za Čehe, pa sem si rekel, da je prav, da na festivalu, kot je BA, podprem tudi »domače« bande. Evo ti ga – Slovaki so. V vsakem slučaju me veseli, da sem jih ujel, čeprav nisem uspel videti celega seta. Ker verjetno niso tako znani, naj zapišem, da gre za slovaški trio (pa jih je na odru bilo več), ki žge že točno 30 let, njihovi začetki pa so bolj v grindu. Sčasoma so – kot recimo Čehi Malignant Tumour – šli bolj v death roll vode, tu pa tam malce eksperimentirajo, v živo pa so energijska bomba. Ker so bili »lokalci«, sem pričakoval, da ne bo toliko ljudi pred glavnim odrom, a ker gre za »legende«, je bilo veliko folka. In zasedba je pičila sto na uro ter z vsakim komadom požela navdušenje. Upam, da jih pot pripelje tudi k nam.

Setlista: Dostal som od otca sekeru, Ľudia smrdia, Urážanie hudby, Zlá burina, Frustrovaný Dojebaný Nasratý, V meste sú medvede, Čertova kovadlina, Démon samoty, Plytký hrob, Štvaná zver, Železný mejdan.

Aborted na festivalu Brutal Assault

Fun fact: Vmesni vložek, kjer legendarni producent poklekne pred svojo punco in jo zaprosi za roko a. k. a. »the first ABORTED wedding«.

Kultni ter zdaj že internacionalni death metal brzovlak je napadel kot kvartet, in čeprav niso imeli basista, so zveneli, kot da bi imeli vsaj dva. Res so bili brutal in mastni. Osredotočili so se na najnovejši album Vault of Horrors, a so se kar lepo ozrli tudi po svoji obsežni diskografiji. V nulo uigran band je pognal občinstvo v manično moshanje, pevec Sven pa je zelo lepo povezoval program z dokaj neokusnimi šalami – ki pa so zadele bistvo! Veliko presenečenje je bil trenutek, ko je na oder stopil drugače za ekstremni metal legendarni ameriški producent Dave Ottero (Cephalic Carnage, Aborted, Cattle Decapitation itd.) in pokleknil ter ponudil prstan svojem dekletu. Ko je izrekla usodni DA!, je Sven vse »okronal« s sledečima izjavama:

»Well, you have witnessed the first ABORTED wedding.«
»Now we are waiting for their first abortion.«

Setlista: Retrogore, Bathos, Dreadbringer, Brotherhood of Sleep, Infinite Terror, The Origin of Disease, Death Cult, Insect Politics, Threading on Vermillion Deception / The Saw and the Carnage Done.

Toxic Holocaust na festivalu Brutal Assault

Fun fact: TH so »overrated«.

Evo, pa sem tudi jaz pojamral. Čeprav sem oboževalec zasedbe, me je ob pogledu, kako so skorajda eno uro igrali en in isti komad (oz. tako je zvenelo), začelo močno zanimati: »Kaj za vraga je nekaj takega, da so na glavnem odru Toxic Holocaust, ne pa recimo Hellsword?« Dobro, obrnimo ploščo. Kljub temu, da so izbrali pesmi, ki so naredile enega bolj enoličnih koncertov te ameriške skupine, moram priznati, da vedo, kaj delajo, saj se je folku mešalo. Hitro, brezkompromisno, ampak ponavljajoče se v tri krasne. In tega je bilo 50 minut. Uf!

Setlista: Bitch, Silence, Wild Dogs, Gravelord, Acid Fuzz, I Am Disease, War is Hell, In the Name of Science, Reaper's Grave, Death Brings Death, 666, Nuke the Cross, The Lord of the Wasteland.

Cynic na festivalu Brutal Assault

Fun fact: Napovedani »special FOCUS set« se ni fokusiral na dotični album.

Cynic oz. zdaj bi lahko rekli samo še Paul Masvidal plays Cynic so bili eden tistih bandov, ki je na BA precej izstopal s svojo kozmično zasanjanostjo in mirnostjo. Kvartet, ki seveda svoje instrumente obvlada do obisti, se za razliko od PR-sporočil festivala ni osredotočil na kultni prvenec Focus, temveč bolj na povratni album Traced in Air. Razočaranje na mnogih obrazih je bilo več kot očitno, ampak vseeno ne moremo trditi, da je bil slab koncert. Ravno nasprotno! Zanimivo, razgibano, odlično odigrano, a morda malce premirno za Brutal Assault ob lepi, skorajda večerni uri. Imeli so nekaj tehničnih težav, a ko so jih rešili, smo se podali na super potovanje – ki ga je na koncu okronal celo en komad z albuma Focus.

Setlista: Nunc Fluens, Evolutionary Sleeper, In a Multiverse Where Atoms Sing, Infinite Shapes, Integral Birth, 6th Dimensional Archetype, Adam's Murmur, Humanoid, The Space for This, How Could I (with Daniel Rodríguez Flys).

Left To Die na festivalu Brutal Assault

Fun fact: Poklon zgodnjim Death z dvema originalnima članoma zgodnjih Death.

Left To Die vsebuje enega člana zasedbe Exhumed, enega iz Gruesome in dve legendi iz prve, vsaj albumske postave Death. To sta kitarist Rick Rozz, gospodar »whamy bara«, katerega solaže tako v Death kot Massacre zvenijo vedno isto, in basist Terry Butler, zdaj član Obituary, drugače pa legenda floridske death metal scene. LTD so igrali komade s prvih dveh Death albumov in to počeli tako dobro, da si res imel občutek, kot da so na odru oni. Matt Harvey seveda ni Chuck Schuldiner, ampak zveni v nulo isto – tako na vokalu kot kitari, pa tudi bobnar Gus Rios kopira Billa Andrewsa in legendarnega Chrisa Reiferta do pike natančno. Zelo dobro so opravili svoj posel – kdo ve, morda je nekje tam onkraj zadeva bila všeč tudi samemu Chucku. Slava mu!

Setlista: Leprosy, Born Dead, Forgotten Past, Open Casket, Primitive Ways, Choke on It, Left to Die, Zombie Ritual, Pull the Plug.

Cephalic Carnage na festivalu Brutal Assault

Fun fact: Igrali so dva seta v dveh dneh – tole je bil prvi dan.

Ameriški grinderji že nekaj časa niso igrali v Evropi, tako da je bila tole nuja za doživeti. Leonardu Lealu na vokalu ter kitaristoma Stevu Goldbergu in Brianu Hoppu se je pridružil precej visok, a neznan basist, bobne pa je v zadnjem trenutku v vajeti vzel tolkalec iz Narcotic Wasteland, Joseph Howard. Zveneli so malce nerodno, a po prvih parih komadih so bili že čisto domači. Zvok jim je malce nagajal, saj so bili res glasni, a pičili so kot pri norcih. Obljubili so dva seta – v petek so igrali nek »best of«, v soboto pa naj bi igrali neko plato v celoti. Mislim, da Lucid Interval. A so potem tudi v soboto igrali »best of« z veliko drugimi komadi, ki jih nismo slišali že v petek. Nastop je bil prijetno kaotičen, zmaga pa seveda vokalist Lenzig s šalami tipa:

»The next song is about a dude who eats Cheetos and masturbates the whole night. The next morning he wakes up with his dick turned orange. The song is called Persistent Genital Arousal Disorder.«

Cobainu so posvetili hit Dying Will Be the Death of Me.

Setlista: Piecemaker, Wraith, The Will or the Way, Endless Cycle of Violence, Touched by an Angel, Counting the Days, Dying Will be the Death of Me, Scientific Remote Viewing, The Sleep Race, Kill for Weed, P.G.A.D., Lucid Interval.

Khold na festivalu Brutal Assault

Fun fact: Khold so Tulus s corpse paintom.

Khold je norveški black metal kvartet, ki nastane tako, da vzamete trio Tulus, jim dodate še enega člana in vsem narišete corpse paint. No, tako kot Tulus večer prej, je bil tudi njihov nastop vreden gnetenja pod odrom v Octagonu. Kljub grim pridihu in temačni atmosferi so tudi Khold bili na odru videti zelo sproščeni do konca, pa tudi igrali so res dobro. Dober zvok, zagruvani komadi ter hkrati sproščena in hladna atmosfera – Khold so res bili paša za oči in ušesa.

Setlista: Apostel, Død, Vanviddfaren, Blod og blek, Skogens Øye, Jol, Trolldomsdømt, Skarpretter, Heks, Phantom, Der kulden rår, Nattpyre, Galgeberg og retterbakke.

Laibach na festivalu Brutal Assault

Fun fact: Šele v tujini opaziš, kako velik in svetovno znan band so Laibach.

Ko smo prišli do glavnega odra gledat Laibach, se je zdelo, da je ves folk s festivala prišel prav na njihov set. In z razlogom. Takoj povem, da nisem niti oboževalec zasedbe, kaj šele poznavalec, tako da sem jih – wait for it! – gledal prvič v življenju. Ampak gotovo ne zadnjič, ker so bili vrhunski. Kot Ulver na BA leta 2007 so tudi Laibach pripravili slušen in vizualen spektakel. Izbor komadov je ponudil nekaj priredb (sploh tista od Foreigner je bila nekaj posebnega z Milanovim glasom) in seveda nesmrtne hite, kolikor pa vem, se trenutno osredotočajo na obletnico albuma Opus Dei. Band je imel top sound, vrhunske videe, super povezovanje dogajanja in zlahka ga okronam za vrhunec festivala. Vsa čast!

Setlista: B Mashina (priredba Siddharta), Eurovision, Alle gegen Alle (priredba Deutsch Amerikanische Freundschaft), Brat moj, Resistance is Futile, God is God (priredba Juno Reactor), Krvava gruda – plodna zemlja, Ti, ki izzivaš, Trans-National, Geburt einer Nation (priredba Queen), Life Is Life / Leben heißt Leben (priredba Opus), Tanz mit Laibach, Sympathy for the Devil (priredba The Rolling Stones), The Coming Race, I Want to Know What Love is (priredba Foreigner).

Ved Buens Ende na festivalu Brutal Assault

Fun fact: Redek nastop norveške ekstremne avantgardnosti.

Ime banda pomeni »na koncu mavrice«. Vsekakor nenavadna izbira imena, a popolnoma primerna za skupino, ki je zame predstavljala konec res čudovitega petkovega koncertnega dogajanja. Za njih sem prvič slišal šele lani, ko mi je dober kolega razlagal o vseh živih projektih Aggressorja (tistega iz Aura Noir itd.), ki še zdaj vodi zasedbo VBE. Ob njem sta uradna člana še basist Skoll iz Arcturus ter kitarist/kričeči vokalist Vicotnik iz enih in edinih Dødheimsgard, za popolno zvočno sliko pa je tu bil še bobnar Øyvind Myrvoll, prav tako iz Dødheimsgard, glavni vokal in kitara pa tako ali tako pripadata Aggressorju. Do zdaj so izdali en demo in en album (davnega leta 1995), tako da so verjetno igrali material s te plate. Bili so odlični – zasanjani, dinamični, zanimivi in vsekakor več kot atmosferični. Definitivno nekaj, česar človek ne vidi in sliši vsak dan.

Setlista: je žal ni.

Na čitanje!