Nazadnje so Dani Filth in prijatelji obiskali Ljubljano maja 2009. Od takrat se je tako v svetu kot v samem vampirskem konzorciju iz Ipswicha spremenilo marsikaj. Dani Filth je ostal še edini originalni član, del banda je že nekaj let iz Češke, izdali so kar nekaj (včasih boljših, včasih slabših) albumov, pripravljajo pa tudi komad, na katerem združujejo moči z Edom Sheeranom.

In to vse v zadnjih 15 letih. Skupina sicer obstaja že dobrih 30 let in se trenutno pripravlja na izid nove plošče (spomladi naslednje leto), hkrati pa je videti, da je tudi turnejsko bolj aktivna kot nekoč. Našo nekdanjo skupno soseščino je obiskala poleti, in to kar dvakrat – enkrat je igrala v Zagrebu, drugič v Beogradu, pa moč jo je bilo videti tudi v Gradcu.

Ljubljano je prejšnji torek obiskala v sklopu turneje By the Order of the Dragon, sam paket pa je pokazal, da so Cradle of Filth ljudje, ki jih ne moti, če si tako bus kot oder delijo z mlajšimi, perspektivnimi zasedbami, ki niso nujno v istem žanru, so pa verjetno isto odločne in goreče strastne, kar se ustvarjanja ekstremne glasbe tiče.

Začetek koncerta so označili newyorški Black Satellite, ki sem jih praktično zamudil z izjemo zadnjih dveh pesmi. Strinjam se s kolegom, da je pevka videti kot Pink, ampak – iskreno! – ima tudi energijo omenjene kultne pevke. Band je kar nenavadna pojava, pa čeprav prihaja iz mesta, ki je svetu med drugim dalo Type O Negative – Black Satellite delujejo precej bolj hladni in nemški, sploh kadar set zaključijo z res dobro priredbo od Rammstein. Glasba ni pretirano izvirna, a je zelo poslušljiva, band pa jo tudi zna suvereno predstaviti. Dobra otvoritev večera!

Nenavadnost izbora, ki je bila omenjena v uvodu v reportažo, se je nadaljevala z mlado nemško deathcore zasedbo, Mental Cruelty. Dan prej se je nemški kvintet spopadel z avtomobilskimi težavami, zaradi česar je izpustil nastop v Pragi, a je imel temu primerno v sebi ogromno energije, ki jo je kot jedrsko eksplozijo izpustil na odru Kina Šiška. Po mojem mnenju so Mental Cruelty s svojimi simfoničnimi elementi res dobra zadeva za ogled in posluh v živo. Na pamet mi je takoj padla referenca »poor man's Cattle Decapitation«, a to mislim v najboljšem pomenu. Kratek nastop je bil hkrati melodičen in ekstra brutalen. Band obvlada inštrumente, krona pa je pevec, ki po tem, kar spravi iz sebe, deluje kot nezakonski sin Phila Bozemana in Travisa Ryana. Mogoče je bilo malo hecno, ko jim je v baladnem intru uspelo prepričati ljudi, da mahajo z lučkami telefonov, a je bilo kmalu jasno, da je ta šminkerska poteza pravzaprav dobra uvertortura v odlični blackmetalski zaključek. Njihov nastop je bil dobrodošel udarec v jajca, ki je navdušil vse ljubitelje težkih, temnih in hitro rastočih zvrsti metala. Z intenzivnimi riffi, močnimi growli in prefinjeno tehnično izvedbo so poskrbeli za pravo glasbeno kataklizmo. Njihova energija je bila nalezljiva in publiko so popeljali v kaos s skladbami, ki so že postale njihov zaščitni znak. Nabavite njihovo najnovejšo plato!

Kakorkoli generično zvenijo, so Butcher Babies pravzaprav postali kandidat za vrhunec torkovega večernega nastopa. Glasba je vsekakor »ameriška«, skupina pač zveni, kot bi hotela igrati preveč žanrov hkrati in ima precej shizofreno identiteto, ki se skriva za drznim flirtanjem s popom. A v torek ni bilo moč zanikati, da so res dobri v tem, kar počnejo. Če kdo reče, da se band vrti zgolj okrog pevke Heidi Butcher, ima verjetno prav. A zasluženo, saj je odlična »frontwoman«, ki zna iz sebe spraviti demonske glasove, čupo vrti kot nora in nima težav s tem, da se spravi na parter in sproži moshpit. Vsaka ji čast za moč in pogum, ki ju je pokazala ob momentu, ko se je – metaforično – res razgalila pred nami. V izjemno čustveno nabitem govoru je povedala, kako bi decembra 2019 skoraj končala svojega življenja pot, a jo je ljubezen do glasbe in občinstva rešila. Iskreno, v mojem pisanju zveni »kremž« (op. pr. ang. – »cringe«), ampak v dvorani Kina Šiška je resnično zvenelo 100-odstotno pristno. Butcher Babies so predstavili tudi najnovejši single Sincerity, ki je bil sprejet z navdušenjem. Povezava med bandom in občinstvom je bila očitna – glasba je bila neustavljiva, a hkrati introspektivna, kar je občinstvo popeljalo skozi intenzivne trenutke. Pomen tega nastopa je bil vsekakor večji od zgolj glasbe – bil je opomnik, da glasba lahko pozdravi, poveže in močno vpliva na posameznika. Pa tudi, da lahko igraš generičen novodobni ameriški metal in še vedno posekaš veterane angleškega black metala.

Dani in Slovenija nekako ne najdeta najbolj srečne poti – med čakanjem na težko pričakovani nastop zasedbe se je pokvaril monitorski sistem na odru (če sem prav razumel), in če ne bi bilo tonca Saškota, bi stvar gladko padla v vodo. A je starosta slovenskih klubov zadevo rešil, kolikor je bilo možno, in Cradle of Filth so s 30-minutno zamudo pričeli nastop, ki je prikazal presek bogate kariere.

Britanska ikona, ki letos praznuje 30 let obstoja, je torej pripravila pravo glasbeno razstavo svoje bogate kariere. Skupina, ki jo vodi frontman Dani Filth, je skozi nastop odigrala nekaj največjih uspešnic, od začetkov do najnovejših stvaritev. Kljub zvočnim težavam je občinstvo Kina Šiška izkusilo nepozaben šov, poln temne, dramatične glasbe, ki je bila začinjena z vrhunsko produkcijo in silovito energijo.

Dani Filth je z značilnim visokim vokalom preplavil oder, ob njem pa so bili člani banda, ki so brezkompromisno odigrali skladbe, ki so postale del metala: Her Ghost in the Fog, Nymphetamine in From the Cradle to Enslave so le nekatere izmed njih, ki so pobožale duše zvestih oboževalcev. Zasedba je skozi nastop predstavila vrhunsko tehnično izvedbo in spomnila, zakaj je danes še vedno ena izmed najbolj vplivnih in edinstvenih zasedb v svetu ekstremnega metala. Res se moram strinjati s kolegom, ki jih je gledal v Srbiji – Cradle of Filth so zdaj band, ki uspešno združuje mojstre ekstremne glasbene obrti.

Konec koncev je torej koncert v Kinu Šiška potrdil, zakaj so Cradle of Filth še vedno eni izmed najpomembnejših akterjev na svetovni metal sceni. A večer ni bil le njihov – prav vsak nastop je prispeval k mozaiku te nepozabne glasbene izkušnje. Od tehničnih težav do srca parajočih trenutkov in brutalnih udarcev je bil to večer, ki se ga bomo vsi udeleženci zagotovo še dolgo spominjali.