Čeprav je dokaj nenavadno, da se prihod Decapitated najavi manj kot dva meseca pred dejanskim koncertom (v današnjih časih isti organizator to objavlja že precej prej), mi je v tem oziru čisto vseeno. Lahko bi bilo napisano: »Presenečenje! Jutri so v Menzi Decapitated!«, pa bi bilo čisto dovolj. Skratka – fakin Decapitated so prišli v Slovenijo po predolgem času in bili smo lahko zgolj veseli.

Tokrat pa jih nismo gledali na festivalskem prizorišču, ampak v Menzi pri koritu, kjer smo jih lahko nazadnje gledali novembra 2011, ko so skupaj s Fleshgod Apocalypse in Aborted predstavljali album Carnival Is Forever, povratni album, s katerim je Vogg dokazal sebi in svetu, da je kljub neopisljivi tragediji (izguba brata Vitka, ki je bil tudi ustanovni član in bobnar zasedbe, ter poškodba pevca Covana, ki ga je žal spremenila v bolnika s trajnimi in težkimi poškodbami) čas, da gredo Decapitated naprej. Temu primerno od takrat ves čas na odru visi zastava, ki kaže Decapitated logo in napis »From pain to strength«. Takrat smo prvič v klubskem okolišu v Sloveniji uzrli tudi novo postavo zasedbe – poleg kitarista in šefa banda Vogga še pevca Rasto, bobnarja Krimha in basista Heinricha.

Letos Decapitated v Menzi niso predstavljali novega albuma, so pa predstavili novo zasedbo – Rasto je na vokalu zamenjal Finec Eemeli Bodde iz skupine Mors Subita, za bobni je (resda že nekaj časa, a v Sloveniji je z Decapitated igral prvič!) James Stewart (ki ste ga v Sloveniji najpogosteje videli z Vader), na basu pa Paweł Pasek (iz kultnih poljskih brutaličarjev Anal Stench, kjer se mi zdi, da poje tudi originalni Decapitated kruljač, Sauron – tukaj pod imenom Pig). Torej – Menza je kraj novih začetkov. Ali nekaj takega …

Zdi se, da pišem nepotrebne podatke, morebiti tudi nesmisle, a razlog je preprost – še sem pod neverjetno dobrim vtisom res odličnega koncerta, ki se je odvil v četrtek, 25. septembra 2025, v Menzi na Metelkovi. In ne vem, kako bi kanaliziral orgazmično izkušnjo, ki sem ji bil priča. Tako da … Čeprav je bilo v sami Ljubljani še nekaj glasbenih dogodkov, je Menza bila precej, če ne že nabito, polna. Z dobrim razlogom, seveda – Decapitated!

Ampak bil bi krivičen, če ne bi zaslugo za velik obisk pripisal tudi zasedbi Siberian Meat Grinder, ki se je slovenski publiki predstavila že nekajkrat, sam pa sem jo uzrl prvič. Za tiste, ki tako kot jaz ne poznate zasedbe, naj takoj povem, da imenu navkljub niso Rusi. Razen pevca. Ostali so Italijani, eden pa celo Nizozemec. A kot metal sceni pritiče, se ne klanjamo zastavam in nacionalnim opredelitvam, temveč dejstvu, da nam pod kožo vsem teče z metalom zastrupljena kri. V nekaterih delih sveta verjetno dobesedno, a to je na tem mestu zgolj slaba šala. Zgolj slaba šala pa niso Siberian Meat Grinder, čeprav igrajo zabavljaški crossover (to je na licu mesta nastal prevod besedne zveze »pizza thrash« ali pa »party thrash«), zvrst, ki so jo dodobra uveljavili kultni Wehrmacht, Adrenaline O. D., Municipal Waste, Insanity Alert, Crisix in še kdo.

Kvintet z vseh vetrov je odprl koncert kultnih death metalcev in to storil v pravem slogu – metalsko in hkrati zabavno. Odigrali so kakšnih 45 minut dolg set, kjer so prevladovali hitri bobnarski ritmi, zažagani riffi, precej skandinavsko zveneče solaže ter iz komada v komad vse bolj hripav vokal. Ki pa se ni pustil motiti s takšnim nepomembnim dejstvom, kot je ohranjanje zdravja ali pa vsaj turnejske kondicije. Igrali so zelo dobro, med publiko pa sprožili bojni ples, ki ga ni motil Menzin drugače zelo moteči steber. Moshpit se je tudi tako raztegnil, da smo šli vsi starejši občani, ki nas moti že zbadanje v križu zaradi sprememb vremena, kaj šele zaradi moshing brc prepotentnih metalskih mladcev, kmalu raje vse bolj stran od akcije in letom primerno vratne mišice razgibavali na mestu.

Iz komada v komad je bil žur vse večji, čeprav je veliko komadov sčasoma res zvenelo že monotono in predvidljivo. Kljub temu je bil koncert res dober, pohvala pa gre njihovemu roadieju, ki je bil oblečen v nekakšnega duhovnika, ki je pridigal, kako izvesti circle pit kot Mojzes, ko je razdelil morje, ali pa se je spremenil v medveda, odetega v kraljevska oblačila, ki je zahteval popolno podreditev tlačanov in tlačank, ki so morali dati desetino svoje krvi in znoja v moshpitu.

OK, polovica tega je pretiravanje, ampak težko je opisati odličnost nastopa ruske internacionalne zasedbe, ki bi po mojem mnenju isto dobro opravila posel tudi brez medvedje maske in slabih šal. Na srečo nam niso storili nobene medvedje usluge.

Po zabavnem crossover thrash napadu pa smo se pripravili na poljsko utelešenje odličnega tehničnega death metala, Decapitated. Ti so oder Menze napadli okrog 22.00, niso pa ga zapustili do nekje 23.10.

Če ste gledali prenos njihovega letošnjega nastopa na Wacknu, potem veste, da so v odlični formi in da je novi pevec dostojni naslednik Raste s tem poudarkom, da bolj zveni kot Covan, ob občasnem nižjem kruljenju pa tudi kot Sauron. Njegova komunikacija je malce nerodna, rahlo tudi finsko zadržana, a iskrena, zato je publiko hitro pridobil na svojo stran, svojo moč pa je pokazal, ko je grmel besedila obsežne diskografije Decapited. Drugi člani so mojstri svoje obrti – Vogg zlahka razmetava prhljaj, medtem ko mu prsti plešejo po kitarskem vratu, trzalica pa drgne po strunah hitro in kompleksno. Basist Paweł se drži istega mesta, a brez težav in v vse višji temperaturi, ki bo Menzo kmalu spremenila v savno, zlahka sledi Voggovim dementnim kitarskim vragolijam. Pod vse to se brez težav podpiše človeška ritem mašina, James Stewart, ki je nedvomno vreden sedeti na bobnarskem tronu, ki so ga pred njim greli Vitek, Krimh in Młody.

In koncert so začeli z A Poem About an Old Prison Man. Ne me jebat!

Odlično setlisto štirinajstih pesmi, ki jih zlahka preberete spodaj, je kronal zelo dober zvok, ki je občasno popustil, a ves čas so vizualno izkušnjo nadgrajevale res dobre luči. Seveda pa ne smemo zanemariti dejstva, da je norija moshpita, ki se je že začela s Siberian Meat Grinder, samo eskalirala v totalen kaos. Kar se ni razmetavalo pred odrom, se je stiskalo k stenam, band pa je bil tako navdušen, da je imel Vogg na koncu še iskren, a neroden govor, kjer je bilo jasno, da ne najde primernih besed, s katerimi bi lahko izrazil, kako dober začetek obsežne evropske turneje jim je pripravila slovenska publika. Kurwa!

Kogar ni bilo, naj se jih odpravi gledat kam drugam v Evropi na trenutni veliki turneji, saj se naslednje leto osredotočajo na delo na novi plati, 30. obletnico (ki bo na sporedu prav tako naslednje leto) pa bodo proslavili zgolj na kakšnih festivalih. Upamo, da na Tolminatorju, hm hm.

Setlista Decapitated: A Poem About an Old Prison Man, Just a Cigarette, Three-Dimensional Defect, Earth Scar, The Blasphemous Psalm to the Dummy God Creation, Last Supper, Spheres of Madness, Lying and Weak, Never, Cancer Culture, 404, Kill the Cult, Suicidal Space Programme, Iconoclast.