Uvodne misli bla bla bla. Nekaj pišem, da iz uvodnih misli preidem na koncert bla bla bla. Nekaj o poti od doma do kluba wakuum bal bla bla. Opišem utrip mesta in vtise na poti do kluba bla bla bla. Uredim formalnosti bla bla bla. In na neki točki sedim za šankom v baru in premlevam, koliko vode je preteklo od zadnjega Dunkelhate festa. Glede na matematiko bi moralo miniti okoli mesec dni, a mi notranja intuicija ni dala miru in verjela, da je že mesec tega. In prav je imela! Dvanajsta edicija dogodka se je tokrat odvila »deset dni prehitro«. Gneča pa taka! Očitno gre black metal v promet in ljudje v teatralnosti Satana najdejo dober pobeg iz realnosti. Na sporedu so bili izključno blackmetalci, ki se (ironično) najbolj upirajo tržno naravnani sceni.

Če mi banda Blessmon na Kaltenbachu ni uspelo videti zaradi (meni) neugodnega, a častnega naziva zadnjega nastopajočega na festivalu ob nečloveški eni uri zjutraj, je v soboto usoda poskrbela, da mi ne uidejo. Posebno mesto v mojem srčku ima band predvsem zato, ker sem pred kratkim na Kaltenbachu osebno spoznal njihovega bobnarja, ki je naše gore (pa čeprav Prleki nimajo gora) list in sva že takrat izmenjala nekaj prijaznih besed. Ta večer ni bilo nič drugače – bil je izredno vesel, da sem se ga spomnil, čeprav je bil že v službeni uniformi in imel corpse paint. Ko sem ga postavil v kontekst z ostalimi v bandu, so mi kot celota delovali znano. Pa saj sem jih že videl! Letos so že igrali v wakuumu! In res, glej ga zlomka – in to januarja na osmi ediciji Dunkelhate v besedi in sliki. Atmosfera je bila tematiki primerna, svetloba je bila zelo medla svetloba, tako da so corpse painti sijali kot mesečina na temnem obzorju. Katastrofa za fotografe, ekstaza za publiko – atmosfera je tisti šesti čut black metala, ki mu daje tisto pravo globino in pristnost. Setlista Blessmon: Syrian Nightmare, Demon Hunter, Neon Winter, Raise the Stakes, Aeon Heads, Bare in Hammer, Under the Common Hate, Beast of Ivory, Trampled & Broken, O.S.W.

Gremo dalje! Drugi na sporedu so bili Draugr, ki mi v ušesu uradno niso zveneli znano. Ampak čakaj, vsi obrazi na odru so mi bili znani – kot da bi bili Draugr kolaž, zlepljen iz posameznih članov drugih bandov. Jaz sem v Draugr prepoznal (po neuradnih podatkih bivšega) pevca Per Noctem Et Nebulam in ostale člane Verba Serpentis z lanskega koncerta Ghost Bath. Znanec je potrdil moja opažanja, a postregel z veliko več podrobnostmi kot iz telenovele: »Pevec je bil pri bandu A, a je potem z basistom in kitaristom iz banda B naredil band C. Bobnar je iz banda D vzel drugega kitarista in ustanovil band F itn.« Žal nisem imel časa preveriti dejanskih imen članov in bandov, a kot je bilo videti, se isti folk na sceni pojavlja v več bandih in mnogo teh bandov si deli več kot enega člana. Na odru je bila večja gneča ne le zaradi oltarja pred njim, temveč tudi zaradi »parkiranih« kitarskih kovčkov. Tej nevšečnosti navkljub je band dal od sebe odličen nastop, tako da nimam pripomb. Setliste nisem našel nikjer, zato o komadih nimam pojma, a glede na diskografijo, ki obsega dva albuma, Unter Yggdrasils Schatten (2024) in Ahnenfeuer – Ginnungagap Chaos Pt. I (2026) – ta bo uradno na voljo konec septembra – stavim, da je bila setlista, če že ne uravnotežena, s poudarkom na promociji sveže glasbe.

Spet pavza – do šanka – na svež zrak – do šanka – debata s 1. osebo – debata z 2. osebo – stranišče – debata s 3. osebo – in kot bi mignil, so oder zavzeli Misanthropic Might. Luči na odru so še bolj zamrle in blede mesečinaste corpse painte so zamenjale črno-bele maske izmaličenega videza. »Dunkel« je bila danes res polna mera, a na srečo ne duha ne sluha o »hate«. Band je pred koncertom na šanku delil lepe podstavke za pivo z motivi aktualnega albuma Qualzucht (2025), s katerega smo tudi slišali nekaj komadov. Igrali so komade: Pestgrube, Succubus Witchcraft, Feindt, Those Who Judge, Deathbell, Evil, Menschenhasser, Flakturm, Qualzucht, 1679 (der schwarze Tod), Doomsday. Na odru je bilo ponovno več manevrskega prostora, pred njim pa ne ravno.

In tako se je večer bližal koncu. Tako dobrega obiska v wakuumu že lep čas nisem videl, kar je pohvalno. Ravno sem pogledal na koledar in videl, da se bo naslednja (trinajsta), tokrat bolj deathmetalsko obarvana edicija Dunkelhate Festa odvijala 14. novembra. Do naslednjič!