41. teden koledarskega leta je bil na našem portalu v veliki meri posvečen trilogiji Scherben. Ponedeljek se je tako začel s Scherben I: Smrt, Hudič in Magija … in predstavitvijo zadnje izdaje Death Devil Magick nemških Servant, v sredo smo se v uničujoče globine podali s Scherben II: Popotovanje v najgloblje brezno Groze in razkrili njihovo novo ploščo Nadir, v petek pa smo se soočili s tretjim delom Scherben III: Prinašalka smrti ter se poklonili Ellende in njihovemu albumu Todbringerin. Dokončni epilog je zgodba doživela v nedeljo.

Scherben IV: Epilog 

Tokratna oktobrska nedelja je v glavno mesto naše majhne države pripeljala celotno metalsko srenjo. Čeravno se je večina mudila v Kinu Šiška, kjer se je odvijala mrtvoželezna poslastica leta, smo se ljubitelji mističnih in melanholističnih zvokov podali v Orto Bar ter prisostvovali nedeljski črni maši. Govora je seveda o »germanskem« black metal večeru z naslovom Scherben Tour 2024. Paket je bil napovedan skoraj pred enim letom in je v vseh pogledih obetal ter kljub napovedi »velikega koncertnega brata« ostal na prvem mestu v mojem koledarju. Tako sem se v zgodnjih večernih urah znašel pred vhodom in z zbrano druščino čakal na uvod v še en izjemen koncertni večer. Časovnica:

18.45 vrata
19.30 Servant
20.20 Groza
21.40 Ellende

Že ob napovedi turneje sem se obregnil ob ime Servant, ki v tistem obdobju v moji zavesti ni našlo mesta. Dober mesec pred sklepnim večerom pa sem v navalu brezupa, ali pa morda celo izjemnem navdihu, sklenil, da se bom lotil trilogije Scherben. Tako je bila poglavitna naloga, da se končno soočim z Nemci, ki prisegajo na melodičen, a vsekakor hiter ter agresiven black metal. To je tudi rdeča nit zadnje izdaje Death Devil Magick, ki je presegla vsa pričakovanja in sem že ob pisanju vrstic o novi plošči razglabljal, kako stvar zveni v živo. Točno ob napovedani uri so tako oder zavzeli Servant in otvorili večer s prvima komadoma z nove plošče. In bojazen, ki se je poigravala z mojo podzavestjo, se je v trenutku razblinila, saj je band na odru deloval suvereno, uigrano in, kar je najpomembneje, prekleto dobro (na tem mestu gre vsa pohvala tonskemu mojstru na turneji – to nalogo več kot odlično opravlja Chris Marrok – Anomalie, Harakiri for the Sky). Ker sem se na nastop Servant pripravil dokaj površno, me je Empire of Madness z drugega albuma Nemcev s pravim black n' roll vibom še kako presenetil. Band v živo dosega kakovost albuma, energija na odru je več kot pravšnja, s profesionalnostjo pa je v vseh pogledih prekosil vsa moja pričakovanja in verjamem, da tudi pričakovanja zbrane množice. Kitare so rohnele, emocije so naraščale in tudi Orto Bar se je napolnil do zavidljivega števila obiskovalcev, ki so dogajanje sicer opazovali z manjšo mero  zadržanosti, a se je z obrazov dalo razbrati zadovoljstvo in odobravanje videnega ter slišanega. Črno piko bi nastopu pripisal samo, ker Servant niso odigrali zadnjega komada Magick z nove plošče, a sta komada The Ultimate Occult Worship in Negate the I to luknjo hitro zakrpala in me tako že zdaj prisilila, da se bom naslednjega koncerta Servant vsekakor znova udeležil.


Setlista Servant: Void, Temple, Empire of Madness, Litany, Devil, The Ultimate Occult Worship, Negate the I 

Po tem razsvetljenju, da Servant še kako potrebujejo mojo bolj poglobljeno pozornost, so po krajšem premoru iz ozvočenja zadoneli stihi, ki so naznanili prvi vrhunec večera. Groza za sabo nosijo zelo nehvaležno prekletstvo, saj njihova glasba vleče očitne niti iz stvaritev, pod katere se podpisujejo Mgła in tudi Uada. Tega nihče ne osporava, je pa dejstvo, da v njihovi glasbi že lep čas človek ujame nianse, ki so samo Groza. Zato sem se nastopa drugega nemškega predstavnika turneje izjemno veselil in kljub promociji zadnjega albuma Nadir upal na ta ali drugačen cukrček na setlisti. Na tej točki je treba poudariti, da imata Groza in Ellende poleg skupne založbe tudi zgodovino, povezano s Slovenijo. Groza so namreč pred dvema letoma vskočili in zamenjali Ellende na takratni ediciji festivala Črna Šagra. A vrnimo se v sedanjost. Kot se za promocijo albuma spodobi, so tudi Groza nastop otvorili s komadi z novega ploščka Nadir in z mešanico hitrih ter vpadljivih riffov spodbudili publiko k bolj energičnemu sodelovanju. Prva vrsta tik pod odrom je nenehno razgibavala vratne mišice. Preostala publika je temu sledila in vestno sodelovala z bandom ter s skandiranjem in energičnostjo dvigovala temperaturo v dvorani. Ta pogled na množico je bil še kako razveseljiv in je potrdil blackmetalsko odobravanje videnega in slišanega. Tako kot Servant so tudi Groza nastopu dodali še ta in oni komad s prejšnjih albumov, a vsekakor je prednjačil Nadir. A tudi Groza se mi je izneverila in se izognila meni najljubšemu Equal. Silent. Cold. Tako kot Servant so tudi Groza imeli zvok, ki ga na black metal koncertu v Orto Baru še nisem doživel, k slušni izkušnji pa je svoj čar dodala že vizualna kulisa, ki je s pravo mero megle in odličnimi lučkami nastopu dodala pravo težo. Tako so mirni in zasanjani deli kljub počasnejšim ritmom dobili precej drugačen pomen. In v tem Groza briljira. Tako na albumih kot tudi v živo je ta mešanica dodelana do potankosti in ob izvrstni izvedbi vase posrka še najbolj vnetega skeptika. Uro dolg nastop so Nemci zaključili še z Deluge in Daffodils z zadnje plošče in mogočno odkorakali z odra.
 

Setlista Groza: Soul : Inert, Asbest, Elegance of Irony, The Redemptive End, Dysthymian Dreams, Unified in Void, Deluge, Daffodils

Ellende lahko brez zadržkov označim za ene izmed bolj impozantnih predstavnikov atmosferičnega black metala in v vlogi teh se počutijo še kako domače. Skladno s časovnico so se gospodje z Lukasom Goschem na čelu podali na oder in takoj nakazali, da bo ta večer nekaj posebnega. Ellende sem v živo ujel že večkrat, a tokrat prvič kot glavni band večera, in ravno zaradi tega sem imel tudi zelo visoka pričakovanja. Seveda tukaj izvedba nikoli ni bila vprašljiva, bolj je bilo na tapeti razglabljanje o izbiri komadov za tokratni večer. Čeprav so Ellende v primerjavi s predhodnikoma celo najbolj podvrženi etiketi »atmosferični« in se je glasbena energija tudi temu primerno prilagodila, tudi tokrat niso razočarali. Že uvodna Ballade auf den Tod je nakazala, da je band izvrstno zakorakal v ta nastop in tudi manko basista na odru ni mogel očrniti slišanega. Seveda je bila bas kitara nasneta na matrici, a je kljub temu delovalo pristno. Lukas kot frontman že od samega začetka s svojo prezenco uveljavi položaj na odru, vokalno pa je speča zver, ki samo čaka, da prodre na plano. Dejstvo, da ob vsakem kriku zaznaš njegovo bolečino, ki prav tako zareže v tvojo kožo, pove ogromno o teži vokala, ki mu glasbena podlaga s kitarskimi pasažami ter melanholičnimi deli doda še več moči. Marsikdo bi pomislil, da bo glasba, ki jo ustvarjajo Ellende, upočasnila dogajanje v dvorani, a je publika zaznala pravšnjo energijo in se v celoti vživela v dogajanje, in kot sem že večkrat omenil, teža glasbe Ellende prija ob pravem razpoloženju. Tokrat je bilo razpoloženje celotne dvorane izjemno, energija prava in tudi dinamika med hitrimi ter surovimi deli, prepredenimi z otožnimi, počasnimi deli, je dosegla vrhunec. Tako kot oba banda prej so tudi Ellende večji del setliste posvetili novi stari izdaji oziroma ploščama Todbringer in Todbringerin, ki sta seveda eno, in tako smo bili deležni izvedbe komada Scherben v njegovi celoti in z v živo odigranimi akustičnimi deli. In ko smo že mislili, da bodo Avstrijci po skoraj eni uri nastop končali z Am Ende stirbst du allein, so nas po kratkem premoru razveselili in z Verachtung ter Abschied s predzadnjega albuma Ellenbogengesellschaft zaključili nastop, poln presežkov.


Setlista Ellende: Intro, Ballade auf den Tod, Der Blick wird leer, Verehrung, Scherben, Freier Fall, Der letzte Marsch, Am Ende stirbst du allein; bis: Verachtung, Abschied 

Nedeljski večer v Orto Baru se je tako končal nad pričakovanji, poln presežkov in z izjemnim zadovoljstvom vseh navzočih, in čeprav me je čakala dolga pot domov ter nato še daljši ponedeljek, se je vsaka preživeta minuta v družbi Servant, Groza ter Ellende še kako izplačala. Za konec bi dodal le še misel, ki jo je na našem forumu izrekel forumaš Speadge, da se je odsotnost črnih duš zaradi dogodka v Kinu Šiška sicer poznala in bi Ellende brez bojazni dodobra napolnili prostor, a je bilo za nas navzoče ravno prav. Basta.