Pa saj ni res! S tem se lahko navežem na več misli, ki mi trenutno rojijo po glavi, in sicer o tem, kako začeti tokratno reportažo. No, pa da razkrijem, kaj mislim. Ne, ni res, da sem tako trmast, da sem potoval v Grčijo na koncert finskih Impaled Nazarene samo zato, ker so bili na letošnji ediciji festivala Eindhoven Metal Meeting iz političnih razlogov odpovedani. Res je, da sem novo leto začel tako, kot sem staro zaključil – s koncertom. Ni res, da sem bil edini Slovenec na koncertu, kajti iz različnih koncev smo v Solun pripotovali kar štirje osebki. (Ja, vem, da ni ravno veliko, je pa dovolj, da je omembe vredno.) In tudi ni res, da sem v Solun potoval samo zaradi koncerta. Na tem mestu vas ne bom moril s turističnimi dogodivščinami in vtisi, zato samo toliko: mesto je vrhunsko, če niste vajeni južnih krajev, se pripravite na (kulturni) šok.

Tako, zdaj pa h koncertu. Impaled Nazarene so torej minuli teden obiskali Grčijo, kjer so izvedli dva samostojna koncerta, in sicer v soboto v Solunu in v nedeljo v Atenah. »Zakaj ravno v Grčiji?« se morda sprašujete. Enako začuden sem bil tudi sam, odgovor na to nikoli izrečeno vprašanje pa sem brez napovedi dobil sredi koncerta. Pevec Mika Luttinen je bil med posameznimi komadi dokaj zgovoren in izdal, da je nekaj časa živel v Grčiji. No, misterij razrešen. Pa razrešimo še misterij predskupine … Na obeh koncertih so publiko ogrevali grški black metalci Infernal Storm. Izbira predskupine se mi ni zdela ravno posrečena, a po drugi strani: »Kateri band pa bi sploh bil primeren kot predskupina?« Impaled Nazarene so posebneži svoje vrste, zaradi česar verjamem, da je (skoraj) nemogoče najti ustrezno predskupino. Vsaj ne v Grčiji?

Skratka, Infernal Storm sta kužnega leta 2020 ustanovila Tzoukopoulos A. (bobni, kitara, bas) in Cons Marg (vokal), medtem ko je v solunskem klubu Eightball na odru stal kvintet. Če so navedbe v Metal Arhivih in Bandcampu popolne, je zasedba vsega skupaj posnela sedem komadov v obliki treh kratkih izdaj: On Thorns ov Hell (EP, 2021), XVII​.​IV​.​XX (EP, 2022) ter Light Infernal (single, 2024). Setlista, ki smo je bili deležni v živo, pa jasno govori o tem, da ima band na zalogi še krepko več materiala. Slišano je zvenelo privlačno, a nikoli prav zares novo ali sveže. Grki so nalogo predskupine opravili z odliko, poželi več bučnih aplavzov, a za moja ušesa niso predstavljali prav nobenega presenečenja, kar pa še ne pomeni, da vratu in desne noge (koncert sem spremljal sede z balkona dvorane) niso premamili nalezljivi ritmi.

Med premorom sem se preselil pod oder. Glede na statičnost publike med nastopom predskupine sem bil prepričan, da bom nastop Fincev zlahka prestal v drugi vrsti. A ker se je dvorana med pavzo dodatno napolnila, svoja mesta so očitno zasedli pravi ljubitelji banda, ki so kljub sivim ali redkim grivam večino nastopa preživeli s skakanjem z odra oziroma z moshanjem, tam nisem imel več česa iskati. Vidno razpoloženi band je ponudil »old school set«, samo poglejte si setlisto, tako da smo stari privrženci banda, ki smo v povprečju šteli 35 ali več let, dodobra prišli na svoj račun. »Old school« pa je tudi bila besedna zveza, ki jo je Mika največkrat oziroma kar vsakič uporabil, ko je napovedal kak komad s prvih treh albumov Tol cormpt norz norz norz…, Ugra-karma ali Suomi Finland perkele. In da enkrat za spremembo ne dolgovezim preveč: Impaled Nazarene so konkretno popravili vtis, ki so ga name naredili na zadnji pravi tolminski ediciji festivala MetalDays, tako da se spet veselim ponovnega srečanja z njimi.