Ponedeljek, za večino ljudi prvi dan delovnega tedna po prijetnem, tokrat celo sončnem vikendu. Dan se je začel deževno, kot da bi narava želela zagotoviti nemoten prehod iz brezskrbne sproščenosti v realnost ponedeljkovega obstoja. A ta ponedeljek ni bil zgolj običajni ponedeljek. V Kinu Šiška se je odvijal dogodek, ki za marsikaterega oboževalca simfoničnega metala ni bil le koncert, ampak trenutek zgodovine. Dve legendi žanra, ki sta skupaj z Nightwish pomagala oblikovati zvok simfoničnega metala, sta se znova znašli na istem odru. Tarja Turunen in Marko Hietala, vsak s svojo močno solo kariero, a s skupno glasbeno preteklostjo, sta se podala na skupno turnejo Living the Dream. Čeprav vsak nastopa s svojim setom, se ob ključnih trenutkih koncerta združita in prineseta oboževalcem tisto, kar so mnogi mislili, da ne bodo nikoli več videli – močan duet dveh nepozabnih glasov. Pričakovanja so bila izjemno visoka, kar dokazuje dejstvo, da je bil koncert že tedne pred dogodkom popolnoma razprodan.

Najprej so na oder stopili Aaetheria, izredno mlad band, ki je nastal leta 2023 in se samodefinira kot »cinematic rock«. Morda so za takšno turnejo celo premladi in premalo izkušeni. Njihova glavna tematika je povezava med duhovnim svetom in »3D-dimenzijo« s ciljem, da bi prek glasbe vnesli nekaj pozitivne energije v svet. A že odziv publike je dokazal, da so od tega cilja še daleč – skoraj nihče se ni gibal, vzklikov je bilo malo, celoten nastop pa je deloval pusto.

Komadi so si med seboj zelo podobni, razen besedil precej prazni in brez dinamike. Glede na njihove umetniške cilje morda pretirana dinamika ni potrebna, a vseeno jim ni uspelo ustvariti atmosfere, ki bi dajala občutek transcendence ali duhovnosti – kar bi glede na njihovo tematiko pričakovali. Ritmi se ponavljajo, kitaro pa je težko komentirati, saj poleg vztrajnega udarjanja nizkih tonov ni ponudila nič posebnega.

Z glasbeno-tehničnega vidika nobeden od članov ni deloval izrazito nesposoben – igrali so v ritmu in usklajeno, vokalistka bi si celo zaslužila pohvalo, a vzdušje je bilo prazno, izvedba pa tako generična, da je težko najti kar koli omembe vrednega. K temu ni pripomoglo niti ozvočenje, saj so zvočniki občasno hreščali in popačili zvok. Ploskanje skoraj popolnoma negibne publike je delovalo forsirano.

Poseben trenutek je nastopil, ko so se sredi nastopa predstavili z »Mi smo Aaetheria iz ZDA!« – sledil je kratek, neprijeten molk. Težko rečem, ali je šlo za odziv na nastop (je pa res, da je bilo ploskanje očitno prisiljeno, čeprav je publika vseeno izkazala vsaj osnovno spoštovanje) ali morda za nelagodje ob trenutnih geopolitičnih razmerah. K sreči je nekdo iz občinstva hitro zakričal nekaj podpornih besed in znova zagnal še en, nekoliko prisiljen aplavz.

Za nastopajoče je tak kontekst gotovo zahteven, in če jim kaj priznam, je to, da so kljub vsemu poskušali pustiti vsaj neki pečat in nastop pripeljali do konca. Vendar ostaja dejstvo – bodisi gre za premlad in neizkušen band, ki se še odkriva, bodisi za popolnoma napačno izbiro predskupine za tak večer.

Nobene primerjave skratka s tem, kar je sledilo. Če je bil prvi nastop mlačen, se je odziv publike popolnoma povzdignil, ko je na oder stopil Marko Hietala s spremljajočimi glasbeniki. Nič čudnega, saj gre za vrhunskega glasbenika, ki je s surovim, a hkrati melodičnim vokalom in prepoznavnim basovskim zvokom več kot dve desetletji sooblikoval zvok ene največjih simfoničnometalskih skupin. Po odhodu iz Nightwish leta 2021 je nadaljeval glasbeno pot kot samostojni izvajalec, kjer se je odmaknil od simfoničnega metala in raziskal bolj progresivne ter introspektivne zvočne pokrajine. Hietala trenutno prek skupne turneje s Tarjo Turunen promovira najnovejši album Roses from the Deep, ki je izšel 7. februarja letos.

Koncert je pričel s Frankenstein's Wife, ki je v večer vnesla val energije. Sledila je Rebel of the North, po kateri je bilo v dvorani vse glasneje, predvsem zaradi vzklikov Hietalovih oboževalk. V prvih vrstah je več privrženk nosilo svetleče zapestnice, kar je bilo Hietali očitno všeč. Z značilnim šarmom je večkrat nagovoril občinstvo, ki mu je zvesto sledilo. Ko je omenil, da bi bilo odlično, če bi celotna dvorana nosila svetleče zapestnice, se je med publiko zaslišal smeh in odobravajoči vzkliki. Ena izmed oboževalk je zapestnico podarila kitaristu.

Vse bolj navdušeni publiki je postregel z več uspešnicami, vključno z agresivnejšo The Dragon Must Die in finsko Juoksen rautateitä, ki je v nastop vnesla še nekaj nordijskega pridiha. Zatem je sledila Roses from the Deep z istoimenskega albuma. Po tej skladbi je Hietala od navdušenke prejel rdečo vrtnico.

Sledila je Stone, nato pa je imel Hietala krajši monolog, v katerem je brez dlake na jeziku izpostavil geopolitično dogajanje. Najprej je komentiral, kako je za milijarderje zahtevna naloga, da dajo kos kruha na mizo ljudem, ki si niti tega ne morejo privoščiti – čeprav si lastijo milijarde. Ostra kritika je bila namenjena tudi »oranžnemu tipu« preko oceana in njegovemu neizvoljenemu milijarderskemu privržencu, ki misli, da lahko vodi celotno vlado. Na koncu je zelo direktno kritiziral Netanjahuja in jim posvetil zadnjo skladbo, priredbo War Pigs skupine Black Sabbath.

Setlista: Frankenstein's Wife, Rebel of the North, Isäni ääni, Olet lehdetön puu (Hector), Impatient Zero, The Dragon Must Die, Juoksen rautateitä, Roses from the Deep, Stone, War Pigs (Black Sabbath).

Ko se je dvorana komaj uspela umiriti, je na oder stopila Tarja Turunen, finska pevka, ki v svetu metala ni zgolj še eno ime, ampak sinonim za simfonično moč vokalov – ne nazadnje marsikdo njen vokal opisuje kot »vilinski glas«. Nazadnje je v Sloveniji nastopila pred dvema letoma, tokrat pa se je vrnila s turnejo Living the Dream, ob podpori izvrstnih glasbenikov in – kar je bilo za mnoge vrhunec večera – z nekdanjim sočlanom iz Nightwish, Markom Hietalo.

Tarjina odrska prisotnost je nekaj povsem drugega, saj je neprestano v gibanju in v komunikaciji tako s publiko kot s svojimi glasbeniki. Že s prvimi notami Demons in You je bila energija v dvorani povsem drugačna. Tarja, znana po neposredni interakciji s publiko, ni izgubljala časa – že med prvim komadom se je sklonila do občinstva in segla v roke navdušenim oboževalcem v prvih vrstah. Sledile so skladbe Falling Awake, Undertaker, I Feel Immortal in Shadow Play, ki so mojstrsko združevale liričnost in moč njenega vokala. Vrhunec prvega dela koncerta pa je prišel z intimnim trenutkom, ko so se vsi glasbeniki umaknili z odra, Tarja pa je ostala sama ob klavirju. Z nežnim uvodom in izjemno vokalno izvedbo je odpela Oasis, skladbo, ki je dvorano za nekaj minut ovila v čisto tišino in osredotočenost. Ni manjkalo iskrenih zahval publiki in izrazov hvaležnosti, kar je sicer ves čas med koncertom ponavljala.

A trenutek miru ni trajal dolgo. Ko se je na odru znova pojavil Marko Hietala, je bilo jasno, kaj sledi – skladba, ki je za marsikaterega oboževalca pomenila vrnitev v preteklost. Skupaj sta odpela Planet Hell, eno najmočnejših skladb iz njunega obdobja pri Nightwish, in v dvorani ni bilo osebe, ki ne bi pela zraven. Čeprav Floor Jansen, trenutna vokalistka Nightwish, komad izvaja vrhunsko, pa so dueti Tarje in Marka dolga leta ostali zgodovina. Do pred kratkim, ko sta se zopet zbližala – vsak po svoji poti, vsak s svojo solo kariero. Telefonov v zraku je bilo več kot kdaj koli prej, saj je bil trenutek preprosto preveč nostalgičen, da bi ga kdo želel spustiti. Dve legendi, ki sta nekoč skupaj pisali zgodovino simfoničnega metala – zvrsti, kjer je Nightwish pionir – sta znova delili oder. V tem duhu sta nadaljevala z Dark Star in Dead Promises, nato pa je Tarja zaključila svoj del koncerta s klasikama I Walk Alone in Victim of Ritual.

Seveda pa to še ni bil konec. Ob glasnem skandiranju publike sta se Marko in Tarja znova vrnila na oder in ponudila še en vrhunec večera – priredbo Wish I Had an Angel. Dvorana je eksplodirala, v zraku je bilo še več telefonov kot prej, saj je očitno marsikdo čakal ravno ta trenutek.

Ob koncu se je Marko z močnim aplavzom zahvalil publiki in znova podprl Tarjo, nato pa zapustil oder ob glasnem vzklikanju »Marko, Marko!«. Tarja je večer sklenila z Until My Last Breath, še enkrat s svojima toplino in hvaležnostjo pozdravila občinstvo ter se zahvalila za koncert, ki bo marsikomu še dolgo ostal v spominu.

Setlista: Demons in You, Falling Awake, Undertaker, I Feel Immortal, Oasis, Shadow Play, Planet Hell (Nightwish), Dark Star, Dead Promises, I Walk Alone, Victim of Ritual, Wish I Had an Angel (Nightwish), Until My Last Breath.