Negligence (24.4.2010)

Negligence so od sredine lanskega septembra na prisilnem dopustu, saj so od odhoda kitarista Domna Justina odpovedali vse koncerte. Ker se je iskanje novega kitarista zavleklo, »odrotožje« pa je bilo premočno, so se fantje odločili, da se vrnejo in pripravijo nekaj posebnega – napovedali so nastop s kar šestimi gostujočimi kitaristi.
Lepo sobotno vreme je kar vabilo na piknike in pitnike, vseeno pa si nismo upali zamuditi take redke priložnosti. Ob prihodu pred KUD France Prešeren je kazalo na precej slabo udeležbo, a je bilo stanje iz minute v minuto boljše in dvorana se je kmalu lepo napolnila. Malo pred enaindvajseto uro se je začelo – četverici se je pridružil Gregor Kamenšek (Crossbreed, Gonoba) in odigral svojo interpretacijo novega komada Insane Asylum in Legacy Of Lies s prvenca. Publika se je komaj dodobra ogrela, že je sledila menjava kitarista, saj je Gregorja zamenjal Jan Prosen (Dawn Patrol). Tudi on je odigral kombinacijo novega in starega komada, kar dve novi skladbi pa je odigral Igor Nardin (Noctiferia). Mind Decay je band predstavil na MySpace strani v začetku leta in se je od takrat že dobro usedel v ušesa, presenetil pa je The Q Box, ki stilsko precej spominja na Nevermore in je lepa popestritev med komadi, tipičnimi za Negligence. Dvojček star/nov komad je odigral tudi Beny Kic (Metalsteel), Aljoša Orlovič (Scaffold) pa je zaključil koncert z dvema starima »uspešnicama«, Places Of Dawn in War Machine. Napovedan je bil še nastop Petra Galeta (Sweet Sorrow), a zaradi časovne stiske ni mogel zvaditi materiala. Tako je ostalo pri petih gostih in le desetih komadih. Kratko, a sladko. Vseh pet kitaristov je pokazalo, da bi lahko katerikoli izmed njih zasedel prosto mesto v skupini. Vprašanje je, komu je namenjena ta (po)trditev – bandu samemu ali morda bivšemu kitaristu. Seveda so stilsko precej različni, najbolj je izstopal Beny s svojim heavy metalskim stilom, Gregor in Jan po drugi strani pa sta bila stilsko precej blizu originalu, Igor in Aljoša nekje vmes. Beny je bil tudi edini, ki je preglasil Jaya, ostali štirje pa so bili za odtenek pretihi.
Seveda vseh gostov ne bi bilo tam, če jih ne bi na nastop povabili štirje člani skupine Negligence. Res je, da so bila ušesa usmerjena predvsem na goste, a brez odlične ritem sekcije (Ruzz, Lipnik), eksplozivnega soliranja Jaya in karizmatičnega Alexa ne bi šlo. Očitno je dolgotrajno iskanje zamenjave malce ujezilo fante, saj tako kvalitetnega nastopa še niso izvedli. Največjo pohvalo si zasluži Alex, ki se je v tem času naučil nekaj frontmanskih lekcij in precej izboljšal nastop in komunikacijo s publiko. Vse pohvale si zasluži tudi tehnična ekipa, ki je skrbela za nastop, saj so bile menjave kitaristov hitre in tekoče. Sicer je zaradi tega koncert minil še hitreje kot bi lahko, a menda se je nekaterim iz publike mudilo na pašnik ...

Peter