Že približno pol ure pred odprtjem vrat se je pred obema vhodoma na prizorišče začela zbirati dolga vrsta obiskovalcev. Kljub ponedeljkovemu večeru je bilo hitro jasno, da bo zagrebški Velesajam gostil enega največjih letošnjih metalskih dogodkov na Hrvaškem. Na koncert švedskih power metal velikanov Sabaton so se zgrinjale množice, za ogrevanje občinstva pa sta poskrbeli domači skupini Keops in Manntra. Dogodek je organizirala agencija Los Angeles Agency.

Prizorišče je bilo zasnovano v obliki črke T, kar se je izkazalo za zelo premišljeno rešitev. Ob obeh straneh zadnjega dela prizorišča so bile razporejene stojnice s pijačo in uradnimi spominki, dodatni točilni pulti pa so bili postavljeni tudi povsem v ozadju. Kljub več tisoč obiskovalcem se vrste za pijačo skoraj nikoli niso pretirano podaljšale niti med premori niti med nastopi. Povsem drugačna zgodba je bila pri prodaji spominkov, kjer se je dolga vrsta oblikovala že takoj po odprtju vrat in vztrajala praktično do konca večera. Organizator ni pozabil niti na spremljevalno ponudbo hrane, tako da so obiskovalci lahko izbirali med hot dogi, pokovko ter na eni izmed stojnic tudi burgerji in pomfrijem. Na levi strani prizorišča je bila postavljena manjša tribuna, posebej urejen pa je bil tudi prostor za obiskovalce z invalidnostjo na desni strani.

Že pred začetkom koncertnega programa je bilo med občinstvom opaziti številne zastave s logotipom Sabaton. Prevladovale so hrvaške in slovenske, opaziti pa je bilo mogoče tudi nekaj nemških. Težko je bilo oceniti natančno število obiskovalcev, vendar je bilo prizorišče napolnjeno do te mere, da lahko brez pretiravanja govorim o več desettisočglavi množici.

Koncertni program so odprli domačini Keops, heavy metal zasedba iz Reke. Že ob njihovem nastopu je bilo prizorišče presenetljivo dobro zapolnjeno, saj se je pred odrom zbralo več tisoč obiskovalcev, kar je za uvodni nastop ustvarilo odlično vzdušje. Ker njihova stalna pevka Vana zaradi zdravstvenih razlogov ni mogla nastopiti, so Keops koncert odigrali s pomočjo gostujočih vokalistov. Uvodni dve skladbi je odpela ena izmed gostij, katere vokal žal ni pustil posebej prepričljivega vtisa. Občutno drugače je bilo, ko je mikrofon prevzela druga gostujoča pevka, ki je s precej bolj suverenim nastopom in izrazitejšim vokalom hitro dvignila raven izvedbe. Keops so se v tem delu predstavili z energičnim heavy metalom, pri katerem so posebej izstopali odlično odigrani kitarski riffi in tehnično dovršene solaže. Kasneje se je skupini pridružil še gostujoči pevec Roko, ki je s presenetljivo visokim, a izredno močnim in natančnim vokalom navdušil občinstvo ter po mojem mnenju ponudil najbolj prepričljivo vokalno izvedbo njihovega nastopa. Za kratek slogovni odmik je sledila skladba z izrazitim orientalskim pridihom, med katero sta na oder stopili tudi plesalki Ivana in Sofija ter s koreografijo dodatno poudarili njeno atmosfero. Roko je z zasedbo odpel skupaj dve skladbi, nato pa so Keops svoj nastop zaključili.

Čeprav gre za predskupino, ki jo zunaj Hrvaške pozna razmeroma malo ljudi, so pustili zelo pozitiven vtis. Občinstvo se je hitro ogrelo, opaziti pa je bilo tudi precej obiskovalcev, ki so njihove skladbe očitno že dobro poznali. Glede na okoliščine, v katerih so morali zaradi odsotnosti stalne pevke nastop izpeljati s pomočjo gostujočih glasbenikov, so svojo nalogo opravili več kot uspešno in pohvalno je, da nastopa niso odpovedali.

Sledili so folk metalci Manntra, domača zasedba z Reke, ki se lahko pohvali s šestimi studijskimi albumi, od leta 2024 pa sodeluje z založbo Napalm Records. Poleg številnih obiskovalcev v majicah Sabaton je bilo med občinstvom opaziti tudi precej privržencev Manntre. Na domačih tleh očitno uživajo velik ugled, saj se je občinstvo na njihov prihod na oder odzvalo z glasnim odobravanjem. Že med uvodno skladbo Titans je bilo slišati številne glasove iz publike, ob prvem pozdravu skupine pa se je prizorišče hitro napolnilo z vzkliki: »Manntra! Manntra!« Dobil sem vtis, da je del obiskovalcev na koncert prišel prav zaradi njih. Po moji prvi izkušnji z nastopom te skupine lahko rečem, da povsem upravičeno. Manntra je skozi leta razvila prepoznaven glasbeni izraz, v katerem združuje surove metalske riffe, elemente industriala in tradicionalna ljudska glasbila balkanske folklorne dediščine. Nad to zvočno podlago kraljuje prepoznaven hripavi vokal Marka Matijevića Sekula, celotna kombinacija pa ustvarja prepričljiv in prepoznaven izraz, ki je skupino uvrstil med najvidnejša imena sodobne hrvaške metal scene.

Posebno pozornost je pritegnil tudi maskirani multiinstrumentalist The Barren King, ki s kombinacijo kitare, dud in drugih tradicionalnih glasbil pomembno soustvarja zvok skupine. Vrhunec njegovega nastopa je prišel (nepresenetljivo) med skladbo Barren King, ko se je povzpel na SUP-desko in po rokah občinstva dobesedno »odplul« med množico, ki ga je po koncu skladbe varno vrnila na oder. Ob koncu nastopa so se člani skupine zahvalili domačemu občinstvu za izjemen sprejem, pohvalili nastop skupine Keops ter z zbranimi obiskovalci še zadnjič glasno pozdravili zvezde večera – Sabaton.

Po krajšem premoru je bilo med občinstvom čutiti, da se večer šele zares začenja. Iz zvočnikov je zazvenela že dobro poznana orkestralna uvertura, ki jo obiskovalci koncertov Sabaton prepoznajo že po nekaj taktih. Na sredini odra je pod veliko zaveso čakala skrita konstrukcija, ki se je počasi začela razkrivati. Ko je platno padlo, se je pred občinstvom pojavil zaščitni znak koncertov Sabaton – tank z bobnarskim podestom. Takrat je bilo vsem jasno, kaj sledi.

Sabaton so tudi tokrat ostali zvesti tradiciji in koncert odprli z Ghost Division. Že prve sekunde skladbe so pospremili ognjemeti in visoki ognjeni plameni, prizorišče pa je v hipu eksplodiralo od navdušenja. Več tisoč obiskovalcev je od prve do zadnje besede prepevalo besedilo tako glasno, da je občinstvo mestoma skoraj povsem preglasilo Brodénov vokal. Celoten prostor se je spremenil v en sam glasen, usklajen zbor, ki je skupaj z bandom zapel eno njihovih najbolj prepoznavnih skladb. Visokega tempa niso prav nič umirili niti v nadaljevanju. Sledil je najnovejši single Yamato, ki je posvečen istoimenski japonski bojni ladji, nato pa je Joakim Brodén prvič nagovoril občinstvo. Hitro je ugotovil, da bo imel band tudi tokrat na voljo več deset tisoč dodatnih vokalistov, zato ni izgubljal veliko besed in je publiko povabil, naj z enako energijo nadaljuje še pri naslednjem komadu. Red Baron se je zato izkazal za logično izbiro, vzdušje pod odrom pa se je iz skladbe v skladbo le še stopnjevalo.

Po uvodnem naletu energije je tempo nekoliko umirila The Last Stand, občinstvo pa kljub temu ni prav nič popustilo pri skupnem petju. Oder se je nato ob močnih plamenih odel v rdečo svetlobo, Sabaton pa so nadaljevali z Great War. Po skladbi je besedo prevzel basist Pär Sundström, ki se je občinstvu iskreno zahvalil za topel sprejem. Ob tem je za trenutek celo obstal brez pravih besed, nato pa pogled usmeril proti vrhu tanka, kjer je sedel bobnar Hannes Van Dahl. Sledil je eden izmed značilnih humornih vložkov, ki jih Sabaton že vrsto let vključujejo v svoje koncerte. Sundström in Van Dahl sta se začela spraševati, kam je izginil kitarist Thobbe Englund. Bobnar je po kratkem pogledu za tank odvrnil, da od tam vidi, kako Thobbe v zaodrju ravno opravlja kolonoskopijo. Rešitev je bila po njegovih besedah preprosta – občinstvo mora izvesti čarovniški trik. Po skupnem odštevanju do tri se je Englund resnično znova pojavil na odru. Na vprašanje, ali je z njim vse v redu, je odgovoril le: »Yeah, I still got it! Try to follow me!« To je bil tudi znak za eno najhitrejših skladb večera, Stormtroopers. Med zadnjim refrenom je Brodén stopil do velikega odrskega detonatorja in odločno potisnil njegovo ročico. Po prizorišču je zadonel močan pok, oder je za nekaj trenutkov obstal v temi, glasba pa se je nenadoma utihnila. Premor je trajal le nekaj sekund. Skupina je nato brez opozorila znova udarila z zadnjim refrenom ter skladbo zaključila z enako silovitostjo, kot jo je začela.

Po eksplozivnem začetku so Sabaton za nekaj minut umirili tempo. Brodén je občinstvo povabil, naj prižge svetilke svojih mobilnih telefonov – klasične koncertne vžigalnike so danes očitno dokončno zamenjali zasloni – in v trenutku je prizorišče zasijalo v tisočerih drobnih lučkah. V takšnem vzdušju se je začela Christmas Truce, ena čustveno najmočnejših skladb v njihovem repertoarju. Na dvignjenih ploščadih levo in desno od tanka se je medtem pojavilo še šest spremljevalnih vokalistov, po trije na vsaki strani. Kot zbor so ostali na odru do konca koncerta in s polnimi večglasnimi harmonijami opazno obogatili zvočno podobo večera. Sledilo je nekaj skladb, ki so občinstvo popeljale skozi različna obdobja in zgodbe vojaške zgodovine – od Soldier of Heaven in Crossing the Rubicon do priljubljene Night Witches, posvečene legendarnemu 588. sovjetskemu nočnemu bombniškemu polku, v katerem so bile izključno pilotke in so si zaradi drznih nočnih napadov prislužile vzdevek »nočne čarovnice«. Ta del koncerta se je zaključil s skladbo I, Emperor.

Oder se je nato odel v zeleno svetlobo, iz zvočnikov pa smo zaslišali pripovedovalca, ki je obiskovalce popeljal v zgodbo o napadu »mrtvih ljudi« in uporabi bojnih plinov med prvo svetovno vojno. Sledila je Attack of the Dead Men, pri kateri je Brodén na oder stopil v vojaški zaščitni opremi s plinsko masko, medtem ko so tudi preostali člani zasedbe nosili zaščitne maske. Med petjem je korakal po odru, z odrskimi učinki pa simbolično »spuščal plin« proti prvim vrstam občinstva, članom skupine in spremljevalnemu zboru, kar je skladbi dodalo še dodatno gledališko razsežnost. Vrhunec večera je sledil v zaporedju Bismarck, Hordes of Khan in najnovejše himne Templars, s katero so Sabaton odpirali koncerte aktualne turneje The Legendary Tour. Pred začetkom skladbe je na oder stopil templjar z baklo in prižgal velike ognjene kotle, ki so ustvarili pravo srednjeveško vzdušje ter odlično dopolnili tematiko pesmi.

Ko se je skladba zaključila, je začelo občinstvo spontano prepevati dobro znano melodijo Swedish Pagans. Sabaton so se ob tem le nasmehnili in pripomnili, da jim je melodija znana, nato pa v svojem značilnem slogu pričakovanje namenoma še nekoliko podaljšali s skladbo Primo Victoria. Šele zatem je Brodén pripomnil, da je očitno napočil trenutek, na katerega so vsi čakali, in zasedba je končno zaigrala Swedish Pagans. Koncert so zaključili s skladbama Coat of Arms in To Hell and Back ter tako sklenili večer, ki je od prve do zadnje minute ohranjal izjemno energijo občinstva.

Organizacijsko je večer potekal brez opaznejših zapletov. Ozvočenje je bilo odlično uravnoteženo – glasnost je omogočala poln koncertni vtis, ne da bi postala utrujajoča, posamezni instrumenti so bili ves čas jasno razločni, vokali razumljivi, celotna zvočna slika pa presenetljivo čista. Tudi vizualna produkcija je delovala brezhibno, saj so bili svetlobni učinki, pirotehnika in drugi odrski elementi ves večer natančno usklajeni z dogajanjem na odru. Vse skupaj je dajalo vtis izjemno dobro pripravljenega in profesionalno izpeljanega dogodka.

Po skoraj dveh urah koncerta se je zato ponudil tudi odgovor na vprašanje, zakaj Sabaton že več kot dve desetletji brez težav polnijo največja prizorišča. To ni band, ki bi slovel po glasbeni inovativnosti, tehnični virtuoznosti ali izraziti slogovni raznolikosti. Njihove skladbe že vrsto let sledijo preverjeni formuli, kar je moč slišati tudi na novejših albumih. Toda skupina se nikoli ni predstavljala kot progresivna ali eksperimentalna sila. Na uradni spletni strani izpostavljajo predvsem energične koncertne nastope, ki združujejo uigrano izvedbo, dovršeno odrsko produkcijo, humor in znameniti bobnarski podest v obliki tanka. Prav koncerti so zato njihova največja prednost. Tako njihove skladbe zaživijo v povsem drugačni dimenziji, v kateri glasba, zgodbe, scenografija in občinstvo delujejo kot enoten spektakel. Če je studijski Sabaton za marsikoga predvidljiv, je koncertni Sabaton še vedno ena najbolj prepričljivih in dovršenih izkušenj, kar jih danes ponuja power metal.