Take It Tour 2004

Glede na število bandov, ki jih premore italijanska metal scena, jih v bistvu zelo malo odhaja igrat koncerte v tujino. Včasih kakšni pridejo tudi k nam, v okviru turneje Take It Tour 2004 pa so tokrat na Metelkovo prišli kar štirje. Adimiron pri nas niso več neznanka, medtem ko so se Enemynside, Disguise in Dysthymia prvič predstavili slovenski publiki.
Poleg Italijanov pa so na koncertu nastopili tudi ljubljanski black metalci Magus Noctum, ki so s tem začeli v živo predstavljati svoj zelo dober drugi album The Fall Of Shin'ar. Ne vem zakaj so Magus Noctum odprli koncert, kajti glede na prikazano bi bilo primerneje, če bi publiko začeli ogrevati kateri izmed Italijanov. Prvi del njihovega nastopa je nekoliko pokvarilo ozvočenje, kar pa je večni problem Metelkove. Kitare so bile dokaj nerazločne, bass preveč naglas, kasneje so se stvari le izboljšale. A band glede tega ni mogel narediti ničesar, glavno je, da so svoje na odru opravili tako kot je treba. Ker v novi postavi še niso bili redni gostje koncertnih odrov, je bilo na začetku opaziti malo negotovosti, a bolj je šel nastop proti koncu, bolje je bilo. Na preostalih koncertih njihove turneje pa si jih obvezno poglejte.
Italijanski paket so odprli Dysthymia. Pokazali so, da njihovi vplivi segajo od tehnične ameriške death metal šole, njene švedske različice, do thrash metala. Sama izvedba še malo peša, je bilo pa zabavno opazovati zlobne grimase pevca in kitarista, ki sta kar tekmovala, kdo bo naredil bolj »evil face«. Band je bil zelo zagret in energičen, da pa so si pridobili nekaj simpatij s strani publike, so morali poseči po preverjenem receptu, Slayer – Raining Blood.
Če bi lahko izbiral vrstni red nastopajočih, bi najprej dal igrati black metalce Disguise. Tako kot na plošči so tudi v živo pokazali, da niso bogve kaj. Vokalist, odet v rjavo haljo in polno verig, je zganjal teatralnost, ki jo je malokdo razumel. Tudi njihova glasba je prej odgnala publiko iz dvorane, kot jo obdržala. Nekaj simfoničnega black metala, nekaj old-school, vse skupaj pa ni delovalo preveč dobro. Šele pri Satyricon klasiki Mother North se je publika nekoliko bolj vživela, pri njihovem materialu je bilo za to malo možnosti.
Veliko bolj zanimivo je bilo pri naslednjih, Enemynside. Thrasherji so dvorano spet bolj napolnili. V nasprotju s prejšnjima dvema bandoma so publiko spravili v gibanje tudi s svojim materialom. Ob dobrem old-school thrashu pač headbanganje ne sme manjkati. »Cupa, cupa« bobni, ostri riffi in dobre solaže, ki pa so bile preveč potiho. Tudi Enemynside niso imeli sreče z zvokom. Ne vem zakaj, a njihov nastop je bil najkrajši od vseh. Škoda, kajti zaslužili bi si več časa, še zlasti zaradi odličnega vzdušja, ki je nastalo po No Remorse od Metallice.
Zelo samozavesten pristop so pokazali headlinerji koncerta, black/death metalci Adimiron, ki se v Sloveniji počutijo že zelo domače. In kot je bilo videti, so si pridobili že nekaj fanov. V prvih vrstah je bilo kar divje, veliko energije pa so pokazali tudi fantje na odru. V primerjavi z nastopom pred slabim letom dni pred Dismember so pokazali določen napredek. V Ljubljani so predstavili nov album Burning Souls, kot ponavadi pa ni manjkala tudi priredba Sepulture, Territory.
Če ste koncert zamudili, nič hudega. Magus Noctum sedaj veliko koncertirajo, Adimiron se bodo verjetno svojim fanom tu še kaj oglasili, ne bi pa bilo slabo, če bi s seboj pripeljali tudi Enemynside.