Pa smo prišli do konca. Zadnji dan Tolminatorja 2024, ki je bil v znamenju thrash metala. No, nekaj deathmetalskih viž smo tudi slišali, pa vendar je raja najverjetneje najbolj čakala na vrhunec s Tankard in Exodus na čelu. Grozno se je zavedati, grozno je to izgovoriti, še bolj grozno pa zapisati – ko enkrat presežeš magično številko 30, te udari kruta realnost. Kampiranje ni več izbira (sploh če je treba zgolj dan po festivalu v službo) in štirje dnevi intenzivnega dogajanja in spremljanja so več kot dovolj. Ob mislih na preteklost, ko smo na Sotočju preživeli sedem, osem ali celo deset dni, mi je bilo to sobotno dopoldne zelo jasno, da so takšni časi zame mimo. Zatorej sem pogumno, z veliko dozo kave ter mislijo na zadnji odlični dan in večer stopala do odra na plaži, kjer sva vsaj nekaterim bandom prisluhnila skupaj z Ožbejem. (Tina)

BEACH STAGE

Contract Killer na Tolminator Metal Festu 2024
Čudovita noč v neudobnem avtu me je vrgla na noge že ob svitu. Glede na to, da sem včeraj prispel pozno popoldan in nisem imel možnosti izkusiti dopoldneva na Beach Stageu, sem danes imel namen ujeti sam začetek programa. Usoda je na prvo mesto časovnice dala Contract Killer. Thrash-crust-crossover, glede na njihovo lastno ožigosanje. Vokalne dolžnosti so se menjale med basistko in pevcem, trudili so se tudi motivirati publiko z izjavami, kot je: »Naslednji komad je cover od tega-in-tega banda, ali kdo pozna?!« In vse tiho je bilo z izjemo nekoga, ki je pokroviteljsko vzkliknil »Yeeeahhhhhhhhhhh!!«. Zgodnja ura pač, maloštevilen folk (vključujoč mene) je ležal razkropljen po plaži ter pasivno vsake kvatre pogledal proti dogajanju na odru. (Ožbej)

Astral Paralysis na Tolminator Metal Festu 2024
Med pripravo na nastop so na odru inštrumente pripravljali elegantno oblečeni gospodje. Izgledali so nedvomno kot intelektualci brez pare. Pogledal sem na razpored in prebral, da kmalu sledijo Astral Paralysis. To lahko pomeni kvečjemu prog metal ali, še bolj specifično klasificirano,  tehnični (prog) death metal. Nisem se motil. Band je nastal na pogorišču banda Coexistence, ki je bil aktiven slabo desetletje. Kolikor sem preveril uradne vire, je band v bistvu le menjal ime, esenca je ostala ista. Glasbeno bi jih umestil nekam med prog tehnične death metalce, ki koketirajo z ambientalnimi zvoki vesoljske prostranosti. Obscura so zagotovo eni izmed njihovih vzornikov. Morda še Cynic (le »vesoljski ambientalni« deli) ter Archspire (ampak dosti počasneje!). (Ožbej)

Chronic Hate na Tolminator Metal Festu 2024
Plaža se je začela počasi polniti in poslednji festivalski dan pridobivati na aktivnosti. Iznenada dobim sporočilo, da moram zaradi osebnih razlogov »NUJNO!« in »ČIM PREJ!« domov. Ah, sranje! Sabbath se pa ja vendar konča šele s sončnim zahodom, nočem še oditi … A tako je, ko človek zapade iz brezskrbne mladosti v odgovorno odraslost. Kljub metaforični mrzli prhi sem si vseeno drznil vzeti dodatnih deset minut časa, da sem ujel vsaj prva dva komada Chronic Hate – navsezadnje, nič na svetu ni tako pomembno, da ne more počakati dodatnih nekaj minut. Začetek nastopa sem spremljal v nizkem štartu levo zgoraj od odra, na poti, ki je vodila v hrib nazaj proti glavnemu odru. Old school death metal. Neuk, nepismen in prostaški. Edina podobnost s predhodniki Astral Paralysis je bila ta, da oba banda prihajata iz Italije. Blast beati so prvič v dnevu prevladali nad ostalimi ritmičnimi vzorci. In tako se je končal moj kratki in sladki obisk Tolminatorja. (Ožbej)

Battlesword na Tolminator Metal Festu 2024
Z deathmetalskimi vižami so v vrhuncu peklenske sobotne vročine nadaljevali nemški Battlesword. Kljub peklu pred odrom so imeli tudi oni ob koncu koncerta cca. stoglavo množico poslušalcev, ki so se hladili s čupanjem in premikanjem. Čeprav naj bi zasedba v preteklosti že obiskala Tolmin, pa sem se z njimi srečala prvič. Po virih sodeč so na sceni že 25 let, izdane pa majo zgolj štiri studijske ploščke. Med prvo in drugo izdajo je namreč minilo kar 13 let. Če se vrnem na sam koncert, so fantje delo opravili solidno, a vseeno nekako sumim, da je večji delež poslušalstva že težko čakal naslednike. (Tina)

Total Annihilation na Tolminator Metal Festu 2024
Za vojno stanje, borbe med tankom in raketometalcem, circle pit in splošno norijo pred odrom pa so poskrbeli švicarski thrasherji Total Annihilation z najbolj zeleno kitaro festivala. Res takšno pravo, neonsko zeleno. Švicarji so bili ta dan vsekakor nosilna in bolj zaželena zasedba na odru na plaži, kar je pokazala tudi publika. Šus od začetka do konca. Nora energija pred odrom in na odru. V circle pitu možakar z napihljivim tankom okoli pasu, ki ga lovi kolega z napihljivim bongom, ki je v tistem trenutku služil kot raketometalec. Potem je tank služil kot sredstvo za počitek, a vročica ni pojenjala. Vrhunec smo doživeli v trenutku, ko sta prej omenjena zelena kitara in njen lastnik skočila z odra med publiko in nas iztrošila do konca. Kar se tiče same glasbene podlage, je večji delež predstavljal zadnje izdani album …On Chains of Doom, pozabili pa niso niti na najnovejši single Raging Death. Po takšnem koncertu je prijalo tudi prvo hladno pivo zadnjega dne festivala (hja, z alkoholom je pač v teh letih treba bolj počasi in premišljeno). (Tina)

Mezzrow na Tolminator Metal Festu 2024
Še zadnji thrasherji na odru na plaži pa so bili švedski staroselci Mezzrow. Tudi z njimi sem se srečala prvič, fantje pa so na sceni že od daljnega 1987. Zasedba je, zanimivo, med letoma 1991 in 2021 stagnirala, zatorej ne preseneti dejstvo, da sta originalna člana le še basist in vokalist. V prvi eri delovanja so izdali en studijski album, v novejši drugi eri pa še enega. Zasedba vsekakor ni slaba, a v popoldnevu in večeru me je čakala še ogromna doza thrasha, zato sem si pred tolminatorskim prevzemom glavnega odra privoščila soško ohladitev. (Tina)

TOLMINATOR STAGE

TLMNTR na Tolminator Metal Festu 2024
In tudi Tolminator Metal Fest je dobil hišni band. Pa ne takega, ki na terasah igra prežvečene šlagerje, ampak takšnega pravega. Udarnega. Zasedbo TLMNTR sestavljajo štirje pošastni glasbeniki oziroma močni predstavniki domače scene. Kdo se skriva pod maskami, naj ostane skrivnost. Zasedanje položaja prve vrste za dodaten izkaz supporta se je izkazalo za več kot odlično, saj nam je ena izmed pošasti razdelila pločevinke jabolčnika Tolminator Nord in piva Tolminator Green Gold. Cheers to that! Udarno, jezno, zahvalno in noro je Tolminator v kratkem času zavzel oder, najbolj pa je izstopal sam šefe, ki je bil kar naenkrat na ograji pred publiko. Pa ne samo enkrat. Vsaj dvakrat zagotovo. Kar nekaj ljudi si je ogledalo to predstavo in se poklonilo fantom. Upamo, da bo TLMNTR band vstal od mrtvih pred vsako edicijo festivala in nam postregel z novim EP-jem. (Tina)

Take Offense na Tolminator Metal Festu 2024
Naslednji so na oder stopili crossover/thrash Američani Take Offense. Pred odrom se je počasi začelo zbirati manjše število ljudi (verjamem, da je bilo treba skrbno prihraniti energijo za zaključek), sama pa sem se odpravila zapolnit luknjo v želodcu. Kljub pavzi in kosilu pa je bilo treba ujeti njihove naslednike. (Tina)

Stillbirth na Tolminator Metal Festu 2024
Spomnimo se mojega četrtkovega zapisa. Stillbirth na odru na plaži. Crowdsurf na odru. S člani banda. To be continued … In nadaljevalo se je. Ker so bili Milking The Goatmachine primorani odpovedati nastop na festivalu, je Tolminator meni nič, tebi nič prosil nemške brutaličarje v neonsko zelenih kopalnih hlačah, če bi svoj odlični koncert ponovili še na glavnem odru. Na našo srečo so bili fantje za akcijo. Ali se je setlista povsem ponovila, ne vem, vsekakor pa se je ponovila (skoraj) celotna norija pod odrom. No, tokrat ljudje sicer niso bili na odru, se je pa toliko več dogajalo pod njim. Neki norec je pod oder prinesel večji napihljivi čoln in pogumni ter močni so z njim (in z ljudmi v njem) izvedli kar nekaj circle pitov. Sredi tega je neka ekipa brezbrižno igrala karte. Ali se jim je šlo za »epic« posnetke in ego boost, ni važno, važno je, da jim je uspelo brez težav in poškodb. Stillbirth so na odru poskrbeli za več kot odličen koncert, tako da je bilo dogajanje pod odrom res upravičeno. S konstantno komunikacijo in premiki na odru in pred odrom smo bili vsi pripravljeni na zadnje štiri bande in sklepno dejanje festivala. (Tina)

Toxic Holocaust na Tolminator Metal Festu 2024
Začeli so ameriški speed/thrash metalci Toxic Holocaust, za katere se je pred oder prestavilo kar lepo število ljudi. Odličen zvok, uigrana zasedba in klasike, kot so Chemical Warlords, War Is Hell, Nuke The Cross, Wild Dogs in druge, so publiko pognale v mosh pit, circle pit in norijo. Čeprav thrash metal res ni moja prva izbira, pa so Toxic Holocaust melodično vseeno nekoliko bolj razgibani, k čemur pripomore tudi vokal. V ekipnem duhu in neke pol ure brezskrbnega dihanja pa smo si med njihovim koncertom s fotografsko ekipo privoščili šilce (ali več njih) žganja (kar neverjetno bolj prija kot mrzlo pivo) in opazovali nekako velik procent folk metal majic, ki so se sprehajale med nami. Morda skrite želje za prihodnje leto? (Tina)

Asphyx na Tolminator Metal Festu 2024
Črna ovca thrash metal zaključka, ki sem se je še najbolj veselila, so bili nizozemski death metalci Asphyx. Zasedba, ki je na sceni od daljnega 1987 in ima za sabo deset studijskih albumov, vsekakor velja za eno izmed bolj kultnih in spoštovanih. Njihovi koncerti so vedno odlični, vokalist Martin Van Drunen pa nam je tudi tokrat namenil kar nekaj komunikacije. Ne bom trdila s 100-odstotno prepričanostjo, a komad The Nameless Elite ali morda Forerunners of the Apocalypse je namenil Tadeju Pogačarju – češ da zelo rad gleda kolesarske dirke in da je Pogi res divji. Divja pa je tudi zasedba, ki drži nivo energije in sploh ne kaže utrujenosti od dolge kariere. Vsak izmed zadnjih treh bandov je poskrbel tudi za malo bolj direktno komunikacijo s publiko (ali obratno) in med Asphyx (če se ne motim) se je našel neki močni ata, ki je svojega sina ves koncert držal na ramenih, ta pa je imel v rokah karton. Na tem je pisalo nekaj v smislu »tudi jaz sem bobnar, vrzi mi palčko«. Stefan Hüskens jo je vrgel, a zaradi norije vseh okoliških poslušalcev je dečku uspelo ujeti palčko v tretje. No, saj pa v tretje gre rado. No, kakor koli Asphyx so bili zelo osvežujoča trša popestritev thrashersko obarvanega dne, na odru so bili zelo suvereni, zvok je bil odličen, publika je več kot uživala in prizorišče se je zapolnilo. (Tina)

Asphyx setlista: The Quest of Absurdity, Botox Implosion, Molten Black Earth, Death the Brutal Way, Knights Templar Stand, Deathhammer, Scorbutics, The Nameless Elite, Forerunners of the Apocalypse, The Rack, Last One on Earth.

Tankard na Tolminator Metal Festu 2024
Tankard. Nemški staroselci thrash metala, eni izmed tektonskih štirih, ljubitelji piva, razgrajači, humoristi. Zasedba, ki vedno odigra odličen koncert, in zasedba, ki alkohol oziroma pivo verjetno omeni večkrat kot npr. Korpiklaani. Žal pa sta moja duša in telo tokrat izbrala sedeči položaj ob nekdanjem hotelu, s sicer direktnim pogledom na oder. A treba je bilo še zadnjič napolniti želodec, ohladiti grlo in spočiti telo. Ob zvokih Tankard je bilo vsekakor vroče, na odru in pod odrom. Vedno nasmejani vokalist Andreas »Gerre« je koketiral s publiko, poseben trenutek je namenil tudi eni izmed oboževalk v prvi vrsti (pripomba tipa »I know who you were with before him« in nadaljevanje v tem stilu) – kar sicer ne vem, ali je na njihovih koncertih stalnica ali ne. Nemce sem tokrat videla oziroma slišala morda tretjič, a žal me nikoli niso prepričali do te mere, da jih ne bi poslušala v sedečem položaju. Verjamem pa, da so prepričali vse tiste poslušalce, ki so noreli pred odrom in vzklikali pred, med in po vsakem najavljenem komadu. Med omenjenimi smo lahko slišali naslove, kot so The Morning After, Zombie Attack, Beerbarians, Alien, Freibier in druge. (Tina)

Exodus na Tolminator Metal Festu 2024

Kol'kor kapljic,
tol'ko let,
Bog nam daj
na svet' živet'.

Živijo, oj živijo,
oj živijo na svet'.

Pa smo ga preživeli in pripeljali do konca. Prišel je sklepni trenutek, zadnji koncert zadnjega dne druge edicije Tolminatorja 2024. Zaključili so ga eni in edini Exodus. Prizorišče se je med tem res napolnilo do zadnjega kotička, med obiskovalci pa je vrvelo tudi kup tistih, ki so Tolmin obiskali samo v soboto oziroma morda še dan prej. Exodus so začeli udarno z Bonded by Blood. Ljudje so ponoreli. Mosh pit, circle pit, divjanje, crowd surfing. In prav tako se je nadaljevalo do zadnjih The Toxic Waltz in Strike of The Beast. Vmesna odlična komunikacija, uigranost in prisotnost Garyja Holta (ki je bil menda nekaj preteklih koncertov odsoten) je držala ljudstvo v ekstazi od začetka do konca. Za piko na i je ob zaključnih riffih poskrbel Steve Souza, ki je na oder povabil mladeniča iz prve vrste in mu v roke porinil kitaro. Bravo. Na mladih svet stoji. Ob odigranih nekaj svetih sekundah je mladenič sedel še za bobne in odsoliral zaključne ritme letošnjega Tolminatorja. Aja. Ljudska »Kolikor kapljic, tol'ko let« je bila uradni intro od Exodus. Poslušalci? Nekateri zmedeni, nekatera grla so pela, v zraku pa se je pojavilo tudi nekaj »kupic«. (Tina)

Vsega luštnega je enkrat konec in tako se je zame okoli pol druge ure zjutraj v nedeljo, 28. julija, zaključil Tolminator 2024. Bilo je odlično, nostalgično, pa vendar drugačno. Bolj družinsko in intimno. V štirih dneh sem videla več znanih obrazov kot pa med obiski tolminskih festivalov v preteklih letih. Festival je postregel z odlično ponudbo hrane in pijače – na tem mestu pozdravljam idejo o Tolminator Nordu – izjemno osvežilna alternativa pivu, prav tako ne morem, da ne bi pohvalila Vegashi Fusion iz Ljubljane! Kot je bilo v sklopu reportaž že večkrat omenjeno, je odličen dodatek tudi DIY Stage, ki je ustavil mnoge tiste, ki so morda želeli ohladiti grlo v kampu. To, da so bili do neke mere dnevi razdeljeni po enotnih zvrsteh, je morda res pripeljalo več dnevnih obiskovalcev, a sobota je bila s tega vidika zame morda vseeno preveč thrasherska. Pa nič ne de – Tolminator in flamingo Joe, vidimo se prihodnje leto, do takrat pa skrbita za tolminske gozdove in našo kraljico Sočo. (Tina)