Final Stage
Uvod v glasbeni večer je pripadel mladim Italijanom Final Stage na njihovi prvi evropski turneji sploh. Po nekaj skladbah sem dobil občutek, da tudi sami še malo iščejo tisti svoj pravi stil, igrali so namreč nekaj skladb, ki zelo spominjajo na simfonični metal, potem pa na drugi strani nekatere popolnoma rock skladbe. Vokalistka je med skladbami sicer poskušala vzpostaviti stik z maloštevilno publiko, na trenutke mogoče celo malo preveč prisiljeno. V spominu mi bo ostal bobnar, ki je vidno užival v svojem raznolikem repertoarju, kolikor ga te vrste glasba pač dopušča. V maloštevilni publiki sta se znašli tudi dve sivolasi gospe, ki sta v času korone gotovo imeli dovoljen vstop v trgovine tudi med 8h in 10h zjutraj. Skozi celotni nastop sta s telefonom snemali basista, ki je po videzu šele pred kratkim postal polnoleten. Upam, da sta bili njegovi sorodnici, »otherwise there's some weird shit going on«. Band ima letos v načrtu izdati prvi album, na katerem bo večina na odru predstavljenih skladb. Ujel sem naslove Soon to Be There, Get Up, My Mistakes, Last Call, zaključili pa so s Save This Heart.

Klogr
Sledila je še ena italijanska skupina, ki preigrava alternativni metal, kot nekateri imenujejo to vrsto rocka. Klogr (izgovorjeno kej-log-ar) je dobila ime po Weber-Fechnerjevemu zakonu v psihofiziki (S = K log R), ki opisuje odnos med fizikalnim dražljajem in zaznano intenzivnostjo tega dražljaja, recimo ko je majhna sprememba svetlosti v temni sobi bolj opazna kot enaka absolutna sprememba v že zelo osvetljeni sobi. Takšno ime so si izbrali zato, ker se njihova glasba in besedila menda pogosto dotikajo tematik človeškega zaznavanja realnosti, manipulacije čutil in izkrivljenega dojemanja sveta v sodobni družbi. Kakor koli, verjetno vas večina raje posluša distorzijo kitare kot razlago o Webru in Fechnerju, zato bodi današnjega poskusa intelektualne stimulacije dovolj.

Malo me je sicer zagrabil »second-hand embarrassment«, ko se je število obiskovalcev med nastopom Klogr le malenkost povečalo. Glasbeniki so s svojimi groove kitarskimi riffi proizvedli precej polnejši zvok kot skupina pred njimi, zaigrali pa so nam vseh deset skladb z zadnjega albuma Fractured Realities, ki so ga izdali oktobra lani. Da ničesar ne bi smeli jemati za samoumevno, nas je spomnil frontman Rusty, ko je razkril, da mu je pred 28 leti tragično umrl brat in da mu je glasba pomagala prebroditi težke čase. Sledila je melanholična skladba Whale Fall, ki govori o ciklu življenja in smrti v naravi, posebej v skrivnostnih globinah oceana.

Setlista: Hysterical Blindness, One of Eight, Face the Unknown, Lead Wings, Whale Fall, Gravity of Fear, Waking World, Early Wounds, Unspoken Words, The Twisted Art.

Eleine
Izvor imena švedske simfonične metal skupine Eleine je precej manj kompleksen – band je poimenovan po pevki Madeleine Liljestam oziroma njenem vzdevku. Eleine je v zadnjem času kar pogosta gostja slovenskih odrov. V zadnjih dveh letih je to že njen tretji obisk Slovenije, a tokrat je bila skupina prvič v vlogi headlinerja. Bežno se spomnim njihovega nastopa na edini velenjski ediciji festivala Metaldays, ko so nastop na odru opravili energično navkljub precejšnji vročini. Kasneje istega leta so še enkrat nastopili pri nas, na turneji skupaj s Pain, Ensiferum in Ryujin.

Pred malo več kot mesecem je skupina presenetila z izjavo za javnost, da so odpustili bobnarja in basista zaradi neprimernega vedenja do svojih oboževalcev. Več od te izjave uradno niso podali, Paranoid pa tudi ni mesto za širjenje takšnih in drugačnih nepreverjenih govoric. Na turnejo so tako preostali polnopravni člani Eleine ter oba kitarista Rikard in Victor povabili mladega bobnarja Kevina Werderja. In moram reči, da je kljub rokavičkam, dvema uhančkoma, emo frizuri in črtalom za oči nalogo opravil odlično. Nadomestnega basista na odru ni bilo, je pa zdaj en drugi kitarist prevzemal to vlogo kar s kitaro. Ne glede na skromni obisk je Eleine v obleki, ki je tokrat več skrivala kot razkrivala, znala razživeti prve vrste. V dobri uri so nam poleg sinhronega krožnega headbanganja predstavili skladbe z zadnjih dveh albumov Dancing in Hell ter We Shall Remain. Pod odrom smo se sicer najbolj razživeli ob skladbah War das alles, All Shall Burn in We Shall Remain, glasbeni večer pa se dandanes skoraj ne more končati kako drugače kot z obvezno skupinsko fotografijo.

Setlista: Enemies, Never Forget, Ava of Death, Memoriam, As I Breathe, Blood in Their Eyes, War das alles, Where Your Rotting Corpse Lie, Die from Within, Dancing in Hell, We Are Legion, Sanity, Vemod, All Shall Burn, We Shall Remain.