• Endorama

    1. 10. 2000, Matija Prnaver

    Endorama

    Endorama je še ena takih plošč, ki pridejo kot Deda Mraz: potihem, tko da nobeden ne ve. Jaz sem to ploščo prvič videl (in jasno da kupil, čeprav je stala skoraj toliko kot kakšna bolj pocen z ulice) Aprila v Salzburgu, ko sem šel pred koncertom mal na shopping. To je bilo bistveno - da so imeli nove Kreator in srčkano prodajalko! V glavnem - Mille nas je spet presenetil! Plošča je tako originalna, da spominja edinole na njihovo prejšnjo Outcast, pa na nobeno drugo stvar več. Novost je kitarski sinth, ki ga je v izobilju čez celo ploščo. Komadov je en ducat (12, če ne veste), so pa malenkost p…
  • The Gathering

    1. 10. 2000, Matija Prnaver

    The Gathering

    Vsi mislijo da je največji čudež to, da je kokoš smrdljive zelene barve Esmeralda spregledala, pa da se enim prikazuje neka Marija zgoraj brez in podobne fore, pa to ni nič v primerjavi s čudežem št. 457264975, po domače primer Testament. Saj se dobro spomnite da plošči Low (1994) in sploh Demonic (1997) nista bili nobeni stvari podobni. Potem pa tole - The Gathering je dobra (!!!) plošča. Evo vam dober razlog, da se ga danes napijete: Testament spet delajo dobro muziko. Še nekaj neverjetnega je pa zasedba: brez Chucka Billya tako ali tako ni Testamentov, pa stari član Eric Peterson, na solo k…
  • 1. 10. 2000, Matija Prnaver

    #1

    Marsikdo bo mislil, da se spet zajebavam, ampak tole je čisto res. Slovenski metal bend je izdal dobro ploščo. Si lahko mislite, kako je v taki strašni sceni, kot je slovenska, narediti kaj takega, torej zbrati dobro zasedbo, najti priložnosti za koncertiranje, se vsaj malo uveljaviti in na koncu še izdati ploščo. Podobno kot če hoče kača igrati klavir. In bend se verjetno strinja z mano…
    Torej, Prospect so dokaj tipični predstavniki progresivne scene, recimo malenkost udarnejši od povprečnih bendov tega kova, z malenkostnim vplivom sodobnega speed metala, predvsem na melodijah. Vseh osem koma…
  • Risk

    1. 10. 2000, Matija Prnaver

    Risk

    Megadeth plošče so bile vedno zajebane za recenzitati. Preprosto se ni dalo Megadeth primerjati s skoraj nobenim bendom zaradi njihove tipičnosti, specifičnosti in originalnosti. Pri tej plošči pa sem še v večjem dreku, saj se jo ne da več primerjati niti z njihovimi starimi izdajami.
    Ja, tako je. Pozabite na kakšnega Vica, kakršnokoli udarnost, karkoli starega… S tole ploščo so Megadeth odbluzili v počasne in blatne vode, tja kamor se pozimi zarivajo žabe in lezejo krokodili. Vse skupaj je moreče, počasno, z elementi kakšne nove brezzvezne kao alter scene itd. Kljub temu je the 12 komadov razl…
  • At The Gates Of Hell

    1. 10. 2000, Matija Prnaver

    At The Gates Of Hell

    At The Gates Of Hell je po Diabolical Desecration in Pentagram Prayer tretja njihova plošča. Bewitched nadaljujejo svojo na začetku definirano pot in vztrajajo pri svojevrstnem black metalu, h katerega razvoju so poleg Infernö in Demonic prav oni prispevali verjetno največji del.
    V kolikor vam še ni bil razodet njihov stil, si zamislite sodobni black metal vokal, močne kitare, ki žgejo riffe v stilu Judas Priest, vse skupaj pa je ritmično in melodično. Zanimivo, ne?
    At The Gates Of Hell je odlična plošča, evolucija iz Pentagram Prayer iz leta 1997. V primerjavi s slednjo je At The Gates Of Hell …
  • Helldorado

    1. 10. 2000, Matija Prnaver

    Helldorado

    A vam še kar ni jasno, a?! Mogoče še kar ne verjamete?! Rabite še kakšen dokaz, izmečki?! Tisoče ljudi vam to govori in dokazuje, pa še kar nič! Torej – dojemite enkrat za vedno – Heavy Metal je večen! Tudi tisti radikalni, pristni, tak kot ga igrajo in živijo W.A.S.P. – so ga in ga tudi bodo! No, pozabimo zdaj na prejšnjo ploščo Kill Fuck Die, tudi band sam pravi da to ni bilo to, ampak kaj hočemo. Pač, vsak se kdaj mal zajebe, naredi neumnost, celo kakšen jež kdaj pomotoma zleze na krtačo,… Helldorado je 100% heavy metal plošča, to so 100% W.A.S.P., takšni kot jih poznamo iz prvih štirih plo…
  • Demonic

    1. 10. 2000, Matija Prnaver

    Demonic

    Kar je na tej plošči ostalo od Testament, ki jih poznamo s plošč Practice What You Preach ali Souls Of Black je samo ime in par članov. Milo rečeno - stvar je drugačna. Konkretno rečeno - stvar je zanič. V meni se ob poslušanju te plošče pojavlja le eno vprašanje: zakaj band s svojim izrazitim slogom in ugledom kot so (bili) Testament, izda ploščo na kateri išče (po vsej verjetnosti) nekaj svežega, drugačnega in originalnega, v resnici pa je prav prekleto podoben novim usranim bendom ki mislijo da igrajo Metal? Po meni pa potiho vrta črv dvoma in mi nekako šepeta, da je ta sprememba nastala za…
  • Quest For Glory

    1. 10. 2000, Matija Prnaver

    Quest For Glory

    Kot pravi založba, Drakkar igrajo power metal in jemljejo svojo življenjsko silo iz dejanj svetih vojščakov kot so Running Wild, Blind Guardian, Rage, Gamma Ray in Helloween. Morda si kdo misli - pač še en bend, ki guli stil prej omenjenih bendov - ampak rečem vam, sestre in bratje metalski, da tole pač je nekaj! Zato brez strahu zaplujte z vikinško bojno ladjo (Drakkar) na odprta morja Metala. Na ladji nas pozdravijo s simfoničnim Welcome On Board, nakar izplujemo z udarnim Coming From The Past. Potovanje traja več kot eno uro: simfonični vložki udarjajo kot valovi ob ladjo, skozi viharje plu…
  • Black To The Blind

    1. 10. 2000, Matija Prnaver

    Black To The Blind

    Tole je najnovejši izdelek vodilnih poljskih death metalcev, ki uspešno nadaljujejo svojo pot, začrtano s prvencem The Ultimate Incantation, ter nadaljevano z zelo promoviranim minijem Sothis, ter predzadnjim izdelkom De Profundis. Deset komadov, kolikor jih šteje Black To The Blind, se odvrti v manj kot pol ure. Brez skrbi - teh pol ure je nabitih z energijo, udarnostjo, brutalnostjo, tehniko… Black To The Blind je razpoznaven izdelek v stilu Vader, kljub temu pa (vsaj mene) od časa do časa spomni na Morbid Angel, ampak to kvečjemu izboljšuje končni vtis. Tekstovni del te plošče je fenomenale…
  • Dead Again

    1. 10. 2000, Matija Prnaver

    Dead Again

    Najprej beseda glede propagiranja: preko televizije sem izvedel, da so Pampers plenice najboljše, da Ariel pere boljše kot ostali pralni praški, v časopisu sem prebral kolikokrat na teden znane osebe menjajo spodnjice in kateri kolodont kdo uporablja in take stvari. Ampak nikjer ni nihče rekel in celo tiskani mediji so molčali o tem, da bo izšla nova plošča Mercyful Fate. In je res izšla - jaz pa sem za to izvedel šele, ko mi je ploščo pokazal prijatelj. Tudi Dead Again vsebuje vse elemente, značilne ta bend: Kingove vragolije na vokalu, do potankosti dodelana glasba, temačno vzdušje, okultna …
  • The Sound Of Perseverance

    1. 10. 2000, Matija Prnaver

    The Sound Of Perseverance

    Babice vedno pravijo, da kdor čaka, ta dočaka. In to prav prekleto drži tudi v tem primeru. Tri leta smo čakali na novo ploščo Death, in jo tudi dočakali. In splačalo se je!!! Na plošči je 9 komadov, ki so evolucionarno nadaljevanje predhodnega izdelka Symbolic. Opaziti je malenkost drugačen vokal (bolj rezek) in prav tako malenkost drugačen tekstovni pristop (lažje razumljiva besedila). Še ena novost - prvič v zgodovini Death je na plošči objavljen cover song in sicer (presenetljivo!) Painkiller - nobeden drugi kot tisti od Judas Priest. Na ovitku plošče sem prebral Nietzchejevo misel, ki pra…
  • Kingdom

    1. 10. 2000, Matija Prnaver

    Kingdom

    Tole ploščo bi označil kot malo mešano na žaru. No, pa gremo lepo po vrsti: najprej je na Cd-ju (posebna evropska izdaja) bonus video “Incarnation”. Da ne boste Cd-ja tlačili v kakšna čudna mesta, vam povem, da si ta video lahko ogledate s pomočjo svojega računalnika. OK, gremo naprej. Naslednji trije komadi so v bistvu tista prava stvar - singel Kingdom, njegove sestavine pa so: Creatures Of Light And Darkness, Breath Of Centuries (drugačna verzija kot na The Ultimate Incantation) in Kingdom. Naslednji komad se imenuje Anamnesis, nad njem pa piše Black To The Blind (to naj bi pomenilo, da je …
  • Romantic Tragedy’s Crescendo

    1. 10. 2000, Matija Prnaver

    Romantic Tragedy’s Crescendo

    Se še spomnite let 1994-96 in enormno količino bendov, ki so mešali doom in death metal v vseh mogočih razmerjih, njihova vzora pa so bili prvaki te scene My Dying Bride in danes prodani Paradise Lost? Če se, potem tudi veste da so kasneje šli še dlje in v svojo glasbo vnašali cigu migu na violino in nežne deviške vokale. Navsezadnje pa so naredili svojo sceno in dobili ime gothic metal. Ampak kakor hiter vzpon, tak tudi zaton in danes le še malo bendov vztraja na tem področju. Tile Macbeth pa so prijetno presenečenje. Težko povem zakaj ampak v njihovi glasbi je neka svežina kljub temu da je v…
  • In Cold Blood

    1. 10. 2000, Matija Prnaver

    In Cold Blood

    Stari floridski mački se ne dajo. In to kljub temu da jih ne posluša ravno vsak in da nikoli niso zrasli v legende a la njihovi sodobniki Morbid Angel ali Obituary. Vztrajajo pri death metalu, čeprav malo drugačnem. Nismo dobili še ene The Ten Commandments ali Retribution, pač pa ploščo, ki kljub vsemu ne skriva svojih korenin v prej omenjenih ploščah. Na In Cold Blood so močno prisotni elementi death metala poznih devetdesetih. Malce bolj plastično in manj surovo deluje vse skupaj, ampak s polno mero agresivnosti, brutalnosti in tehnike. In Cold Blood je zagotovo spodoben izdelek death metala…
  • One With The Waves EP

    1. 10. 2000, Matija Prnaver

    One With The Waves EP

    Ni dolgo tega, ko me je kitarist Sebastian prijetno presenetil z njihovo novo ploščo. Naj kar povem brez ovinkarjenja - to je njihov najboljši izdelek doslej. Spet lahko slišimo nekaj novega, drugačnega od prejšnjih izdaj. Glavna sprememba je to, da je Sebastian Schult prepustil vokal Danielu Wamslerju, sam pa na tej plošči še vedno igra kitaro. Plošča prinaša 4 komade progresivnega dark metala z zanimivim, svežim in pretežno osebnim pristobom do besedil. Kot dokaz si preberite le naslove komadov: Dancing Green Lizards, Synchronicle, A Momentary Dream in Towards Desolate Oceans. Kot že zgoraj …
  • Faith Is In Season

    1. 10. 2000, Matija Prnaver

    Faith Is In Season

    Še eni stari mački death metala! Čeprav bomo to pot na njihovi plošči slišali malo drugačno glasbo kot naprimer na Collection Of Souls in On The Seventh Day God Created… Master. Tudi Master (prav tako kot sem napisal pri recenziji Malevolent Creation - In Cold Blood) ne skrivajo, da delajo svojo glasbo konec devetdesetih. Faith Is In Season lahko označimo kot kvaliteten death metal izdelek, ki svojo originalnost in odstopanje od povprečja kaže predvsem preko zanimivih kitar. Na plošči je kar 15 komadov (skoraj eno uro glasbe), kar pa po nekajkratnem poslušanju sploh ne deluje preveč, kot bi si…
  • Genuine Parts

    1. 10. 2000, Matija Prnaver

    Genuine Parts

    Tole je druga meni poznana izdaja nemških trasherjev Wasteland. Po miniju Mare Tranquillitatis sledi prva njihova cela plošča Genuine Parts, ki ponuja 12 thrash metal komadov, ki vam lahko razbijejo butico. V njihovi glasbi ni prostora za nikakršne akustične dele, tehnične solaže ali celo violine - samo čistokrvni thrash metal, kateremu se pozna, da je bil narejen konec devetdesetih. Sicer pa nadalnji opis že poznate - pretežno socialna besedila, neusmiljeno verblanje, ritmične kitare ter globok in močan vokal (z očitnim vplivom death metala). Thrasherji - zagotovite si svojo kopijo Genuine Pa…
  • Brave New World

    1. 10. 2000, Matija Prnaver

    Brave New World

    Bil je dan izida te plošče, ko sem se v poznih večernih urah vračal domov in z mojega obraza se je dalo zlahka prebrati: »Imam nove Maidne in zdaj jih grem poslušat.« Naslednji dan sem se pojavil nekam slabe volje, se usedel, naročil pir, grdo pogledal naokrog, prižgal cigaret in skozi dim siknil: »Nova plata od Maidnov je za en kurc!«. Ja, res je bilo tako. Po prvem poslušanju se zdi vse tako čudno, zabrisano. Glasba je zahtevna, pa še vse tri kitare je nekako zajebano spraviti v ušesa, razen če nimaš takih kot Miki Maus. Ploščo je treba parkarat obrnit, potem pa padeš v Maiden občutek! In se…

  • Hate Campaign

    1. 10. 2000, Matija Prnaver

    Hate Campaign

    Še pomnite tovariši? Sredino devetdesetih, ko se je govorilo da je death metal mrtev. In naslednja leta, ko je primanjkovalo pravih skandinavskih death metal bendov. Pa leto 1997, ko so Dismember rekli da je tega pa zdaj dost, in izdali ploščo Death Metal, ki je ponovno zapisana definicija skandinavskega death metala. Hate Campaign je nadaljevanje plošče Death Metal in še en dokaz, da so Dismember številka ena death metala v Skandinaviji. Vse je tako kot je bilo dve leti nazaj, z malo več prefinjeno vpeljane melodike (kako Dismember prakticirajo melodiko, ste lahko slišali na Massive Killing C…
  • Treachery In Paradise

    1. 10. 2000, Matija Prnaver

    Treachery In Paradise

    Prav lepo je imeti pred sabo spet kakšen Cd novega benda, ki je vreden poslušanja. Pravzaprav sem nad Tyrax kar prijetno presenečen.Treachery In Paradise je plošča nemškega underground death metala, kar pomeni srednji tempo, ravno pravo mero melodike, torej death metal, ki gre človeku najhitreje v ušesa. Po začetnem uvodu nam ostane na plošči še šest komadov, tako raznolikih, da si jih boste zapomnili že po prvem poslušanju. Tyrax imajo v svoji glasbi veliko vplivov thrash metala, predvsem pri bobnih, kitare so ostre, hite in melodične, vokal spreminja svojo globino, ne manjka double bassa... …