30. 6. 2006, Boštjan Sovdat
Seguimos Avanzando!
Seguimos Avanzando!
Prvenec Špancev Barbarian pravzaprav ni studijski album, temveč pravi koncertni izdelek, uradno izdan pri založbi Dark Rails z zajetnim bookletom ter vsem, kar spada zraven. No, po slišanem sodeč bi lahko rekel, da Seguimos Avanzando! sodi nekam vmes, saj se razen redkih glasov najbrž maloštevilne publike niti ne zaveš, da gre za live ploščo.
Seguimos Avanzando! predstavlja 12 komadov naspidiranega, delno na thrash metal meječega heavy metala, ki malce spominja na band Muro. Prevladujejo seveda komadi, zapeti v španščini, medtem ko tistih nekaj izjem "odlikuje" tipičen španski naglas, ter prece…
22. 6. 2006, Boštjan Sovdat
Evil Unleashed
Evil Unleashed
Španija ni nikoli slovela po thrash metal bandih in še pred nekaj dnevi bi lahko iz te države temperamentnih ljubiteljev nogometa prej naštel za celo enajsterico klasičnih metal bandov, kot pa en sam, samcat dober thrash metal band. Temu sedaj ni več tako, saj so na sceno stopili Angelus Apatrida s svojim odličnim prvencem Evil Unleashed (ki sicer resda ni 100% thrash metal album, v primerjavi s vsem, kar danes dobiva oznako thrash, pa še kako).
Vse se začne z enominutnim nagovorom Overture – The Dictate, ob katerem bi kdo nemara še lahko pomislil, da posluša Davea Mustaina. Tudi v nadaljnje s…
13. 6. 2006, Boštjan Sovdat
Apathy
Apathy
Art Of Nox prihajajo iz Nemčije, igrajo pa preprosto metal. Namreč, etiketirati album Apathy, njihovo prvo stvaritev, bi bilo skorajda nemogoče, saj band v svoji glasbi prepleta praktično vse, od nu metala ter rahlo funky ritmov prek novodobnih metalcorovskih riffov in doomerskega zvoka do samega death metala.
Kaj je bolj nadležno, ali intro Wake Up Call, ki je sestavljen iz prepletajočega se zvoka nekaj budilk skupaj, ali osem, dobre pol ure trajajočih komadov, je odvisno od posameznika samega. Glasba na Apathy je docela originalna, čeprav se smernice seveda da najti. Riffi dostikrat spomnijo …
2. 6. 2006, Boštjan Sovdat
The End
The End
Po štirih izdanih studijskih albumih v letih 2001 do 2004 se španski power metalci Red Wine poslavljajo. Da pa ne bi bil njihov konec preveč monoton, so za finale posneli še album s simboličnim naslovom The End, na katerem najdemo deset priredb različnih bandov, hkrati pa gre tudi za edino stvaritev banda v angleškem jeziku (z izjemo ene priredbe ter zaključnega komada).
Na svojih albumih so Red Wine igrali »happy flower power metal« in zato ne preseneča, da so večinoma priredili power ter heavy metal bande. Tako slišimo priredbe kot so Wings Of Reality (Angra), Rise And Fall (Helloween) in Do…
24. 5. 2006, Boštjan Sovdat
Threshold Of Revelation
Threshold Of Revelation
Ob poslušanju drugega albuma čikaškega banda Twelfth Gate pade na misel samo ena beseda: Nevermore. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da imamo opraviti s kako drugorazredno kopijo ali kaj podobnega, temveč da je Threshold Of Revelation zelo zanimiv album, ki mu kljub očitni podobnosti s prej omenjenimi velikani še vedno uspe zveneti dovolj sveže ter tudi originalno.
Na široko bi lahko Twelfth Gate označili kot power metal band, a kot pri Nevermore, se tudi tu opazijo mnogi thrasherski, groovy, progresivni, tu in tam pa tudi nu metal elementi, prepleteni z otožnim, doomerskim zvokom. Album meša ag…Ne dolgo po tolminskem koncertu so povratniki Pomaranča zopet stopili na oder, tokrat se je to zgodilo v celjskemu Musicafeju. Ne glede na to, da je bil že koncert v Tolminu nabito poln, nekaj potencialnih obiskovalcev pa se je raje kot za koncert odločilo za ogled grand prix speedway dirke v Krškem, pa je tudi, sicer zelo mali Musicafe zaradi obiskanosti pokal po šivih.
Koncert se je začel pozno zvečer z domačimi rockerji Mašina. Ti so me s svojim melodičnim punk rockom v povezavi z zadušljivim vzdušjem v prostoru kmalu pregnali na prosto, bikerskim priredbam kot sta bili Born To Be Wild ter P…
18. 5. 2006, Boštjan Sovdat
Metal Black
Metal Black
Po šestih letih premora se na sceno vračajo zloglasni Britanci Venom. Letos praznujejo četrt stoletja izdaje prvenca Welcome To Hell in le leto manj je minilo od naslednika Black Metal, ki se ga tokrat očitno lotevajo z nasprotne strani.
A na žalost nasprotje ni ostalo samo pri naslovu albuma, temveč se je obrnila tudi kvaliteta. Čeprav so se vrnili k svojim začetkom in muziciranje samo sicer še vedno nekako ostaja v klasični maniri starih Venom, se pravi v grobem nekakšna verzija Motörhead na steroidih, pa gre tokrat za izredno razvlečeno, brezidejno ter nekoherentno zadevo. Album z morebitno…15. 5. 2006, Boštjan Sovdat
Monsters Of Rock
Cena vstopnice za festival Monsters Of Rock je znižana na 76 € za vseh pet dni. /B.S./Več kot 700 kilometrov oddaljena lokacija šestega zaporednega festivala »true metal« glasbe ni predstavljala nikakršne ovire, da se kopica slovenskih navdušencev nad dotično zvrstjo le tega ne bi udeležila. Enajst več ali manj odličnih bandov, neverjetno poceni vstopnica (17 Evrov), vrsta posebnih nastopov in obsežen metal market so bili glavni faktorji, da smo v soboto, 8. aprila navsezgodaj zjutraj odrinili proti majhnemu mestecu Königshofen, ki se nahaja približni 30 kilometrov južno od Würzburga. Na žalost smo za festival izvedeli prepozno, tako da se warm up festa nismo mogli udeležiti, s…
4. 5. 2006, Boštjan Sovdat
The Beauty And The Beer
The Beauty And The Beer
Tankard so svojevrsten fenomen. Že dvajset let zapovrstjo namreč izdajajo album za albumom, ki ne glede na obdobje ostajajo v isti maniri: pivo, humor, thrash metal. V tem rangu ostajajo tudi po albumu številka dvanajst, ki nosi ime The Beauty And The Beer in katerega lahko znova označimo za klasičen Tankard album.
Tako gre znova za izdelek, ki ne podira svetovnih rekordov v številu riffov, ne poseduje kristalno čistega vokala, tudi od ritem naveze ni za pričakovati kakšnih inovacij. Gre preprosto za dobre stare Tankard, z zelo sproščenim pristopom, samo zanje značilnim zvokom ter seveda odtrga…Nova plošča Come Clarity in zavezujoča turneja sta v kombinaciji s čedalje močnejšo koncertno ponudbo v Sloveniji k nam premierno pripeljali tudi švedske posebneže In Flames. Sobota ter zanimiv paket, ki so ga dopolnjevali še Brazilci Sepultura (še nekaj let nazaj ne bi verjel, da bo nekoč tako veličasten band le ogreval občinstvo za »glavno stvar«, pa vendarle je potrebno priznati, da so njihovi zlati časi že dobrih deset let za njimi) in manj znani Francozi Dagoba, ki sicer pri nas niso nastopili, sta obetala velik obisk, vseeno pa ni nihče pričakoval razprodanega dogodka. Dobrih sto fanov s…
Po več letih premora se počasi na odre spet vračajo tudi staroste slovenskega heavy metala, (Peklenska) Pomaranča. Tolminski koncert s podporo Metalsteel je bil napovedan že za konec februarja, a so Pomaranča ravno takrat dobili ponudbo za nastop v Italiji, zato se je zadeva prestavila na 1. april.
Kljub malo spornemu datumu na srečo ni šlo za prvoaprilsko šalo in po več kot 200 prepotovanih kilometrih za ogled koncerta se je vse skupaj začelo okoli 23:00 z Metalsteel. Kvartet se je pred nabito polno dvorano (okoli 400 ljudi) predstavil s čez dvajset pesmi dolgim repertoarjem. Ob lastnem mater…V okviru tako imenovane turneje Negligent Sorrow ter z organizacijo na novo ustanovljene Metal Sekcije MC Krško, sta se na to sončno soboto v tem nuklearnem mestu oglasili dve izmed trenutno najbolj vročih imen slovenske metal scene, thrasherji Negligence ter melodični vikingi Sweet Sorrow.
Brez predskupine seveda ne gre in tokrat je ta čast doletela mlade brežiške melodične black/death metalce Labris (kot druga predskupina naj bi nastopili progresivci Ascension, a so nastop odpovedali nekaj časa pred koncertom). Petnajst, šestnajstletniki so tokrat nastopili premierno in zaradi tega še toliko…
30. 3. 2006, Boštjan Sovdat
Your Soul On Our Screen
Your Soul On Our Screen
Your Soul On Our Screen je tretji izdelek graških Ars Moriendi, banda, ki sam zase pravi, da igra kar »fucking thrash metal«. Hm, morda na njihovih prejšnjih dveh izdelkih, kajti po treh slišanih komadih (Cold Heart, Frustration, Tell Me Mirror) tega EP-ja se Avstrijci še najbolj približajo švedskemu melodičnemu death metalu v stilu Withered Beauty ali pa In Flames izpred desetih let.
Kdorkoli bi od Ars Moriendi pričakoval karkoli izjemnega, bo na to moral počakati vsaj do njihovega naslednjega izida. Dvanajst minut v srednjem tempu namreč mine brez kakršnihkoli posebnosti, gre preprosto za lah…
9. 3. 2006, Boštjan Sovdat
Thrash Notes
Thrash Notes
Končno! Po šestih letih obstoja, dveh demo posnetkih, številnih nastopih v živo, ki so med drugim zajemali tudi festivale kot Earthshaker ter Wacken 2005, so tudi darmstadtski Abandoned posneli prvenec, ki ga tokrat za razliko od večine ostalih mladih bandov krasi popolnoma upravičeno ime Thrash Notes.
Popolnoma upravičeno zato, ker smo tokrat deležni izdelka, ki bi ga skorajda lahko postavili dvajset let nazaj v zlato obdobje thrash metala. Albuma, ki ga za spremembo niti slučajno ni moč zamenjati s kakšnim švedskim melodičnim death metal bandom. Korenine glasbe, ki jo slišimo na albumu Thras…
3. 3. 2006, Boštjan Sovdat
Dante XXI
Dante XXI
Po odhodu Maxa Cavalere in skoraj desetletnemu brcanju v temo, se očitno počasi prebujajo tudi brazilski veterani Sepultura. Dante XXI je seveda še vedno daleč od mojstrovin iz konca osemdesetih ter začetka devetdesetih, zato pa brez konkurence odnese titulo najboljšega Sepultura albuma v obdobju Derricka Greena.
V grobem se Dante XXI glasbeno niti ne razlikuje preveč od predhodnika Roorback. Ostajajo tako groovy, hardcore kitare, kot tudi bežni tribal vplivi, vendar pa je album precej bolj energičen ter thrashersko naravnan, čeprav ne v celoti. Uvodna komada Dark Wood Of Error in Convicted In…1. 3. 2006, Boštjan Sovdat
Tribute to Miki
Vsi, ki v soboto ne morete na Tribute to Miki koncert, pa bi radi nekaj prispevali njegovi družini, lahko to storite s prispevkom na žiro račun št. 02281-1528997978. /B.S./
17. 2. 2006, Boštjan Sovdat
Demiricous
BOŠTJAN: Živjo, kako si kaj? Demiricous ste na sceni še bolj ali manj neznani, tako da začnimo kar standardno. Ali lahko poveš kaj več o vašem bandu?NATE: Kar dobro, razen tega, da so zaradi mojega avtomobila sosedje poklicali policijo, ki me je kaznovala s 500 $, ki pa jih ne bom nikoli plačal ne glede na vse. Kakorkoli že, začeli smo leta 2001 na noč čarovnic, v letih 2004 in 2005 pa smo v samozaložbi izdali demo posnetka. Z drugim demo posnetkom smo postali zanimivi tudi za založbe, veliko nam je pomagal tudi naš manager Mark Lafay, ki se je pred tem že izkazal za dobrega managerja pri nekaterih drugih bandih, zato smo ga prosili za pomoč in končali pri Metal »fucking« Blade. Nato smo posneli naš prvi studijski album.
BOŠTJAN: Vaš prvi album One (Hellbound) izide ta teden. Si zadovoljen z njim, ste že dobili kaj odzivov?
NATE: Z albumom smo zelo zadovoljni, ampak vedno bo obstajalo nekaj, kar bi v drugo spremenil. Vseeno sem vesel, da album ne zveni tako kot večina ostalih novih albumov. Odzivi so bili za zdaj zelo dobri, recenzije zadovoljive, toda najboljše je še vedno nažiganje albuma doma s prijatelji.
BOŠTJAN: Zakaj ste album naslovili z dvema imenoma?
NATE: Hm, vsak naš album, ki ga bomo naredili, bo nekakšno nadaljevanje prejšnjega in naslov Hellbound na nek način predstavlja čase, ko smo pisali ta album. Če skrajšam zgodbo, Chris (bobnar), Ryan (naš roadie) in jaz smo živeli v hiši, ki se je imenovala Hellbound House in tam so se zgodile najbolj divje zabave, napisali riffi za album, tam so se rodile številne zgodbe. Hiša je bila naše zbirališče.
BOŠTJAN: To je vaš prvi album, začeli ste šele pred nekaj leti in že ste pri veliki založbi. Kako ste pravzaprav dobili pogodbo z Metal Blade? Ste zadovoljni s to založbo?
NATE: Naš manager Mark Lafay je bil tisti, ki je posredoval naš material pravim ljudem. Imeli smo več ponudb, na koncu smo se odločili za Metal Blade. Bili so zelo kul do nas, nismo veliko govorili o prodaji albumov in podobnem, ampak bolj o bandu…
9. 2. 2006, Boštjan Sovdat
Malevolent Rapture
Malevolent Rapture
Nikoli si ne bi mislil, da bo zamenjava imena banda prinesla takšno spremembo. Nizozemski Legion Of The Damned so bili namreč od leta 1992 pa do nedavnega znani kot Occult, z novim imenom (vzrok so bile težave s strani prejšnje založbe) pa je band zaplul od (za moja ušesa resnično neprebavljivega) okultnega black/thrash metala do prave thrash/death metal koljačine, seveda s tipičnim skandinavskim pridihom.
Navkljub zasičenosti metal scene s podobnimi bandi, bodo tudi Legion Of The Damned dobili svoje zveste pristaše. Seveda ti ne bodo ljubitelji progresive, epskih zgodb, falsetta ali lahkotnih…
31. 1. 2006, Boštjan Sovdat
One (Hellbound)
One (Hellbound)
V nasprotju z večino mladih bandov pri založbi Metal Blade, Demiricous niti ne nažigajo v metalcore smeri. Fantje iz Indianapolisa so se bolj našli v thrash/death metalu skandinavske šole, se pravi v bandih kot Deathchain, Impious, Serpent Obscene ter ostalih. S prvencem One (Hellbound) pa dokazujejo, da se lahko, tudi kar se kvalitete tiče, kar upravičeno primerjajo z omenjenimi bandi.
Česa posebej originalnega tu vsekakor ni za pričakovati. Bit Demiricous so seveda eksplozivni, brezkompromisni riffi, vendar pa je zadeva presenetljivo tehnična, band preseneča s številnimi menjavami tempa, var…
Vse reportaže
Vsi
Domači
Tuji