In Flames / Sepultura

Nova plošča Come Clarity in zavezujoča turneja sta v kombinaciji s čedalje močnejšo koncertno ponudbo v Sloveniji k nam premierno pripeljali tudi švedske posebneže In Flames. Sobota ter zanimiv paket, ki so ga dopolnjevali še Brazilci Sepultura (še nekaj let nazaj ne bi verjel, da bo nekoč tako veličasten band le ogreval občinstvo za »glavno stvar«, pa vendarle je potrebno priznati, da so njihovi zlati časi že dobrih deset let za njimi) in manj znani Francozi Dagoba, ki sicer pri nas niso nastopili, sta obetala velik obisk, vseeno pa ni nihče pričakoval razprodanega dogodka. Dobrih sto fanov se je tako neposredno na dan koncerta še drenjalo za zadnje vstopnice in kar nekaj jih je ostalo zunaj z dolgimi nosovi.
Koncert se je približno ob pol devetih zvečer začel s Sepulturo. Spodbuden album Dante XXI je obetal kar soliden nastop, a kljub temu si nikakor nisem predstavljal norišnice, ki je sledila. Ubijalski mosh pit, kakršnega VPK najbrž še ni doživel in je gladko posekal tudi tistega s koncerta Exodus pol leta nazaj (ob Roots Bloody Roots ga je seveda zamenjala tipična Soufly »jump the fuck up« scena), odlična set lista, sestavljena iz večinoma najboljših komadov novih plošč ter starih klasik, med katerimi ni manjkala celo legendarna Beneath The Remains ter nasploh zelo dobra izvedba so naredili svoje. Ogromnemu vokalistu (in občasnemu kitaristu) Derricku sicer ne bi mogli pripisati statusa najbolj komunikativnega frontmana na planetu, je pa tip odlično odpel vso Maxovo zapuščino. Session bobnar Roy Mayorga je odbobnal solidno, a brez napak ni šlo, predvsem pri starih komadih, prepričal pa ni niti s svojim videzom. Upam, da se Igor čimprej vrne nazaj k svojemu matičnemu bandu. Basist ter trenutno še edini originalni član Paulo Junior je očitno opustil nošenje nekoč zanj značilnih karirastih srajc, pogrešali pa smo tudi njegovo trademarkovsko frizuro. Že malo osiveli Paulo izgleda kot kakšen brazilski farmer, a nič zato, saj na odru še vedno ubija. Sicer je deloval bolj statično, a če dobro pomislimo, odrska gimnastika ni bila nikoli njegova močna točka. Popolnoma druga pesem pa je bila seveda pri kitaristu Andreassu Kisserju (edini član Sepulture, ki je preživel test časa), obiskovalce pa je navdušil tudi s slovenskim »hvala lepa«. Škoda le, da Derrick ni stalno držal ritma, saj je zvok ob Kisserjevih solažah deloval precej prazno. »Bomo videli, kaj bo prinesla Sepultura«, je bil Ivanov zadnji stavek reportaže s koncerta Soufly, na katerem sicer nisem bil. Lahko rečem le, da so prinesli pravi »chaos A.D.«, opravičili svoje ime in, če primerjam z nastopom Soulfly na Metal Campu 2005, potolkli tudi Maxa. Odlično!
Set lista Sepultura: Intro / Lost (Dark Wood Of Error), Refuse/Resist, Convicted In Life, False, Dead Embryonic Cells, Slave New World, Troops Of Doom, Buried Words, Choke, Apes Of God, Breed Apart, Territory, Beneath The Remains, Arise, Come Back Alive, Roots Bloody Roots.
Po dobrih tridesetih minutah premora z malce dvomljivo glasbeno podlago pa je sledil še show z In Flames. Publika je padla v delirij že na samem začetku s komadom Pinball Map z odlične plošče Clayman, evforija pa se je do konca le še stopnjevala. Anders Friden, oblečen v belo In Flames majico z rdečo kravato ter kratke hlače z visokimi rdečimi nogavicami, je kljub temu, da je na začetku deloval nekoliko zaspano, kakor da bi na oder prišel po hudem mačku pokazal, da gre za pravega frontmana, ki zna obvladovati publiko. Skakanja ter petja ni manjkalo, ob Only For The Weak pa je k sodelovanju spravil še večino občinstva na tribuni. Set lista je bila osredotočena na zadnji dve plošči, vendar pa smo lahko slišali komade z vseh albumov In Flames, tudi prastare Behind Space ter Moonshield, stalnice s plošč na prelomu tisočletja pa seveda ostajajo: Only For The Weak, Embody The Invisible in Bullet Ride so razturile tudi v Ljubljani. Performans je bil zelo soliden, sicer brez kakšnih posebnosti kot je denimo pirotehnika, po kateri so In Flames znani, koncert pa je malo modernejši zvok kitar novejših In Flames približal njihovim starejšim staritvam. Sicer sem za In Flames izgubil zanimanje že pred nekaj leti, a so me v svojih slabih dveh urah nastopa kljub temu prijetno presenetili, še bolj pa seveda die hard fane. Skratka, znova odličen, predvsem pa zelo dobro obiskan koncert v VPK; kombinacija thrash in švedskega death metala je vžgala že tretjič zapored. Katera bo četrta?
Set lista In Flames: Pinball Map, Leeches, System, Trigger, Embody The Invisible, Behind Space, Colony, Crawl Through Knives, Black And White, Take This Life, Come Clarity, Scream, Cloud Connected, Bullet Ride, Drifter, Moonshield, Episode 666, Only For The Weak, Vacuum, The Quiet Place, Touch Of Red, My Sweet Shadow.