Sacred Steel

Tale intervju je bil narejen z vokalistom Sacred Steel, Gerritom P. Mutzom, na Bang Your Head festivalu. Sacred Steel sicer niso igrali, je pa zato Gerrit prodajal na stojnici za Metal Blade. Med nastopom Stratovarius sva sedela med CDji in majicami v njihovem kombiju in rekla nekaj besed.


MATIJA:
Kot prvo vprašanje: Gerrit, kako si kaj?

GERRIT:
V redu sem. Malo sem sfukan, ker pijemo že od včeraj in sedaj moram piti ledeni čaj.

MATIJA:
Dobrodošel v klubu…

GERRIT:
Do sedaj sem spil že več kot dvajset piv, vendar sem trezen. Dosegel sem tisto stopnjo, ko name ne delujejo več. Vse je kul: vreme je kul, glasba je tudi kar kul (ne sicer vsi bandi, ampak je v redu) in prodali smo veliko robe za Metal Blade.

MATIJA:
Torej si zadovoljen z dogajanjem na festivalu…

GERRIT:
Ja, kul je, tako kot vedno na Bang Your Head festivalu. Razširil se je in zdi se mi, da je letos več ljudi kot lansko leto. Mislim, da se bo še večal, tako kot Wacken. Mogoče bo enkrat eksplodiralo.

MATIJA:
…čeprav moraš delati?

GERRIT:
S tem nimam težav. Saj ni nobene razlike. Med delom lahko pijem, delam dobro in prodam veliko stvari. Odgovoren sem za vso to robo, je moja, saj delam redno za Metal Blade. Žuram z ljudmi in zraven še prodajam. Enako je na katerikoli strani stojnice.

MATIJA:
Preseliva se sedaj k Sacred Steel. Prebral sem, da imate v pripravi novo ploščo.

GERRIT:
Oktobra bomo posneli CD naslovljen Slaughter Prophecy, izšel pa bo na Massacre Records februarja naslednje leto. Trenutno pa še pišemo komade.

MATIJA:
Praviš na Massacre Records? Torej ste končali sodelovanje z Metal Blade?

GERRIT:
Ja. Delam še za Metal Blade (to je moja služba) in se razumem z ljudmi tam. Pogodba, ki smo jo imeli z njimi za prve tri albume je bila sicer v redu za nov band, vendar nič posebnega. Pač običajna, začetna za nov band, sedaj pa hočemo boljšo. Metal Blade nam je ponudil pogodbo za naslednje tri albume, vendar ta ni bila kaj dosti boljša od prve. Takrat smo se vprašali, zakaj bi podpisovali nekaj, s čimer ne bomo postali nič večji. Mislimo, da je v Italiji, Španiji in Grčiji dosti potencialnih poslušalcev Sacred Steel. Pri Metal Blade so nam govorili, da se ne bomo nikoli prebili naprej, vendar mi verjamemo, da lahko “zrastemo”. Ne ravno v rock zvezde, ampak v malo večji band kot smo sedaj. Massacre nam je ponudil boljše pogoje, več denarja za produkcijo… Ne gre za zaslužek, saj z igranjem v Sacred Steel ne dobimo niti penija. Hočemo dobro produkcijo, vinil, digipak… dati fanom nekaj več kot le običajni CD. Pri Metal Blade pravijo, da se vinil ne prodaja, kar je sicer res, pri Massacre pa so nam obljubili vse kar smo zahtevali in nam celo dali denar, da poplačamo nekaj dolgov, ki jim imamo še s turneje s Primal Fear. Bomo videli, kaj bo res iz tega, saj so na Massacre ponosno in na veliko objavili, da “imajo” Sacred Steel.

MATIJA:
Torej želite biti malo večji band na malo manjši založbi?

GERRIT:
Ja. Mogoče pa s tem tudi ne bomo postali nič večji. Lahko da bo šlo v obratno smer in nas ne bo nihče več poslušal. Sami smo fani heavy metala in zbiramo vinile – zato hočemo tudi svoje izdaje na vinilu, z dobro produkcijo in dobrim bookletom. Tako kot vsak band hočemo dati od sebe najboljše. To je zadovoljstvo in plačilo. Pri Massacre pa so nam obljubili še turnejo za naslednje leto, česar pri Metal Blade ne bi bili deležni.

MATIJA:
Kako pa je bilo kaj na pred kratkim končani turneji s Children Of Bodom in Primal Fear? Nastopi, publika, itd.?

GERRIT:
V glavnem je bilo v redu. Odziv je bil dober, kljub temu, da nas je razen v Nemčiji redkokdo poznal. Izstopali sta še Francija in Španija. Tega nismo pričakovali. V Španiji smo igrali na festivalu pred 2,500 ljudmi. Bilo je noro – čeprav niso še nikoli slišali nobenega našega komada so ponoreli. Imeli smo se dobro in vse je potekalo brez težav. Čeprav so Primal Fear velik band, so nam dovolili uporabljati cel oder in njihovo opremo – fantje so res v redu. Children Of Bodom so profesionalci in velike zvezde v nekaterih državah. Bili so na naslovnici skoraj vsake revije, pa so kljub temu ostali na trdnih tleh. Bilo je kot na počitnicah. Pa tudi drago, saj smo si turnejo plačali sami. Lahko rečem, da je bila turneja uspešna, veliko smo se naučili in spoznali veliko ljudi.

MATIJA:
Torej ste se tudi zabavali?

GERRIT:
Ja, seveda. Nismo band tipa “rock ‘n’ roll žur celo noč”, pa smo se kljub temu. Vsaka sekunda je bila zabavna.

MATIJA:
Na vas gledam kot na true heavy metal band, po zgledu tistih iz Amerike. V Evropi pa bandi, ki igrajo heavy metal na ameriški način niso ravno pogosti.

GERRIT:
Vsi moji najljubši bandi so iz ZDA ali Anglije. Seveda so mi všeč tudi nemški bandi kot recimo začetki Helloween, začetki Running Wild, stari Accept,… Vendar me ta glasba ni nikoli inspirirala, ampak angloameriška. Naši najljubši bandi so Manowar, Agent Steel, Helstar… in je čisto naravno, da tudi mi zvenimo tako. Kar ti je všeč, to tudi igraš.

MATIJA:
Kako to, da vašega prvega albuma še nisem videl v nobeni trgovini?

GERRIT:
Tudi tu ga je hotelo kupiti veliko ljudi, vendar jih Metal Blade nima več na zalogi. Če bi naredili ponatis, bi moral biti v količinah nekaj tistoč, tako dobro se pa spet ne prodaja. Prodali bi jih sto ali dvesto, nikakor pa ne pet ali šest tisoč. Mislim, da Metal Blade ne bo naredil ponatisa. Bi pa sami radi naredili ponatis na vinilu, če nam morda z leti Metal Blade da pravice. Omejena serija recimo 500 picture LPjev – to bi pa še šlo. Ni še vse izgubljeno…

MATIJA:
Vidim, da si velik oboževalec vinila.

GERRIT:
Že dvajset let zbiram vinile.

MATIJA:
Tisti čar, ko človek drži ploščo v rokah…

GERRIT:
Nič se ne more primerjati s tem. Ko sem prvič držal v rokal Sacred Steel vinil kar nisem mogel verjeti, obračal sem ga okrog in okrog ter občudoval. Prav tako je bilo z mojim drugim bandom. Picture LP na katerem pojem jaz, uhhh, to je pravi občutek. Tega ne moreš razložiti ljudem, ki niso začeli z vinili in kupujejo le CDje. Ampak tako je.

MATIJA:
Recimo, da imate na naslednji turneji možnost nastopati s katerimkoli bandom. Katerega bi izbral?

GERRIT:
To je preprosto vprašanje. Rad bi, da bi šli na turnejo z Manowar. So moj najljubši band, poslušam jih že od leta 1984 in sem njihov velik fan. Vem, da ne ravnajo lepo s svojimi predskupinami, ampak poserjem se na to, rad bi igral z njimi. Poleg tega pa bi rad igral z vsakim bandom, ki je predan heavy metalu. Lahko je to heavy metal band, death metal… Všeč so mi vse zvrsti metala, če je glasba igrana s srcem. Trendovski in moderni bandi mi niso všeč.

MATIJA:
Torej ti glasba devetdesetih, kot je recimo gothic in nu-metal, ni všeč?

GERRIT:
Ne. Sovražim tako glasbo. Mislim, da mora biti metal heavy, ne preveč mešan z drugimi zvrstmi, kot so to denimo Rammstein. To ni metal. Mogoče je glasba dobra, ampak meni ni všeč. Prav, če je to ljudem všeč, vendar pa to ni metal. Slipknot in podobni tudi niso metal. Imajo težke kitare, ampak to še ni metal. Velika razlika je igrati hard glasbo ali pa heavy metal. Zame je heavy metal tudi stvar duše. Veliko stvari v meni pripada heavy metalu, ti bandi pa nimajo ničesar od tega.

MATIJA:
Nimajo duha.

GERRIT:
Preprosto nimajo duha, tako je. To mi ni všeč.

MATIJA:
Tudi v Sloveniji Sacred Steel posluša kar nekaj ljudi. Bi jim rad kaj sporočil?

GERRIT:
Vem. Iz Slovenije dobivam nekaj e-mailov, nekaj je tudi vpisov v naši knjigi gostov. Mislim, da je pri vas veliko true metal ljudi. Rad bi igral v kakšni taki državi, ker tam nihče ne igra zaradi malo ljudi. Morda death in black bandi, pa seveda vaši domači. Mislim, da je veliko ljudi lačnih še drugih bandov. Rad igram kjerkoli so true metal ljudje. Tudi če morda ni lahko biti metalec v Sloveniji, ostanite metalci, ostanite takšni kot ste.