Ime intervjuvanca: Boštjan »Bišto« Frančeškin
Ime organizacije/društva: MD ŠUZ
Lokacija delovanja: Komen
Glasbena zvrst/žanr: metal
Član banda: ne
DEJAN: Kdaj in kako si se začel ukvarjati z organizacijo koncertov? Je bilo načrtno?
BIŠTO: Začelo se je leta 1998 s pomočjo Sebastjana Skupka. Takrat smo imeli voljo do organizacije, do dogajanja, bili smo vpeti v sceno, scena je bila močna. Takrat sem tudi sam igral bobne, in sicer v bandu Authanasia. Bili smo mladi, imeli smo čas, voljo, prostor za vaje in koncerte.
DEJAN: Kateri dogodek pa je bil tvoj krstni?
BIŠTO: Total Metal Fest.
DEJAN: Kako pa se je vse skupaj nadaljevalo po tvojem prvem koncertu?
BIŠTO: Že naslednje leto smo organizirali koncerte in festival v Škrbini.
DEJAN: Si kdaj koli ustanovil društvo ali kakšno drugo formalno obliko delovanja?
BIŠTO: Ustanovil sem Mladinsko društvo ŠUZ Komen. Kratica pomeni šport, umetnost, zabava. Šlo je za pisano druščino iz vseh vetrov, področij in interesov. Bil sem eden od soustanoviteljev.
DEJAN: Metal scena na Primorskem je dokaj močna in živa. Spomnim se, da že od nekdaj od tam prihajajo zelo zanimivi bandi. Je bilo temu že od nekdaj tako?
BIŠTO: Mah, ni bilo, vsaj jaz se ne bi spomnil kakih bandov. V Komnu sem prav jaz uveljavil metal, saj je Komen prej veljal bolj za punk sceno.
DEJAN: V kolikšni meri si še danes vpleten v organizacijo koncertov?
BIŠTO: Danes prav nič, ni časa, so drugi projekti.
DEJAN: Bi kakšnega izpostavil? Kar koli povezanega z glasbo?
BIŠTO: Nič glasbenega. Sin Angel dirka z gokartom na evropskem nivoju.
DEJAN: Kaj te je odvrnilo od aktivnejšega tovrstnega delovanja?
BIŠTO: Vedno je bil minus, zalagali smo svoj denar, mladina potem ni nadaljevala. Zdelo se nam je, da cel kraj služi, se pravi gostinci, ponudniki prenočišč in podobni, medtem ko so nam mnogokrat metali polena pod noge, ni bilo sodelovalnega odnosa s krajani, češ »ta črni« delajo same probleme, čeprav večjih težav nikoli ni bilo.
DEJAN: Kako se je rodil festival Metal Mania Open Air?
BIŠTO: Imel sem idejo, voljo in željo, da prvi organiziram večdnevni metalski festival z znanimi imeni. To je bilo davnega leta 2002. Organizacije sem se lotil skupaj z Urško Turk, internetno stran je urejal Aris, glavni band pa so bili Norvežani Ancient. Leta 2003 je bilo že šest tujih bandov, in sicer med drugim Darkseed, Agathodaimon, Karkadan, Ancient Ceremony. Leta 2004 sem povabil k sodelovanju druge slovenske organizatorje, da si pomagamo in zrastemo, a je prišlo do nesoglasij in smo morali tisto leto odpovedati festival. Leta 2005 so nam pomagali Pero, Čop in Simona, za plakate in majice je skrbel Valter Cijan, pomagali pa so še Valuk, Aris, Bidovc, Črt.
Leta 2007 smo zaradi pomanjkanja denarja festival izpustili. 2008 smo v ŠUZ-u uvedli spremembe v vodstvu, celo leto smo delali koncerte in druge dogodke, da smo našparali denar za Metal Manio. Tudi partyje smo delali, hehe. Pridružila sta se nam še Boštjan in Tina Zavrl, ta festival je bil zame najboljši. To leto je bil festival tridnevni, bandov veliko, obiskovalcev tudi rekordno, nekaterim v Komnu je šlo pa v nos. Zato je leta 2009 in 2010 festival odpadel. 2011 in 2012 smo se vrnili, 2012 z večjim minusom, seveda iz lastnega žepa.
DEJAN: Zaradi tega se je potem tudi vse skupaj končalo?
BIŠTO: Ja, končali smo zaradi financ, skoraj vsako leto je bil minus ali za las pokrito. Veliko truda, a vseeno nam nikoli ni ostalo vsaj nekaj fonda za štart v naslednjem letu. Zato nismo več videli smisla.
DEJAN: Podobno vprašanje sem postavil že Perotu … Meniš, da je v Sloveniji dovolj prostora za MetalDays in še en malo manjši, bolj underground festival?
BIŠTO: Seveda, samo ne z mano kot organizatorjem, hehe.
DEJAN: Torej preporod Metal Manie s teboj na čelu ne bomo doživeli?
BIŠTO: Žal ne, Metal Manie ne bo več.
DEJAN: Lahko opišeš jedro ekipe, s katero ste poganjali ta kultni slovenski festival?
BIŠTO: Kot sem že povedal, člani MD ŠUZ Komen, Pero, Aris, Valuk, Valter, Čop, Simona, Boštjan, Tina, Črt (Dirty Skunks), Bidovc.
DEJAN: Obstaja kakšna stvar, ki je pri organizaciji koncertov nisi maral?
BIŠTO: Itak, čiščenje in pospravljanje na koncu festa, hehe.
DEJAN: Kaj te je pa pri tem delu najbolj veselo?
BIŠTO: Pogovori z bandi.
DEJAN: Ali si pri bandih, s katerimi si sodeloval, kar koli pogrešal?
BIŠTO: Ne, bandi so bili vedno zelo zadovoljni pri nas, počutili so se kot doma. Kar naprej smo prejemali ponudbe istih bandov, da se vrnejo. Vedno so nam podarili majčke in CD-je. Skupaj smo pili pri šanku do jutra, hehe.
DEJAN: Kaj te je pri tvojem delu najbolj presenetilo?
BIŠTO: Ne vem, kake blesave zahteve bandov, kot roza toaletni papir, kondomi z vonjem jagod, M&M bomboni brez rumenih – krasno res, vse sem prešlatal, da sem rumene vzel stran, hehe.
DEJAN: Je imel kateri band kdaj kakšno zahtevo, ki je nisi želel izpolniti?
BIŠTO: Po navadi smo se potrudili, da smo izpolnili, kar se je dalo. Je pa res, da se mi je zdelo včasih, da bolj preverjajo resnost organizatorja, če sploh bere rider, hehe.
DEJAN: Katere pogoje so morali izpolnjevati bandi, da si se odločil za sodelovanje z njimi?
BIŠTO: Nobenih posebnih pogojev, gledali smo, da pripeljemo bande, ki jih v Sloveniji še ni bilo, odprti smo bili za vse zvrsti metala.
DEJAN: Kaj bi priporočal mladim bandom, ki se pripravljajo na svoj prvi nastop, oziroma takšnim, ki so komaj pred kratkim prvič stopili na oder?
BIŠTO: Naj bodo sproščeni in distorzija do poda, hehe.
