Kot lani se bom tudi letos ob pregledu minulega leta neposredno posvetil slovenskim bandom tako, da bom predstavil in spomnil na njihove studijske ali garažne posnetke, ki so na takšnem ali drugačnem nosilcu zvoka ugledali luč sveta v letu 2017. Upam, da boste uživali najmanj tako kot jaz med pisanjem teh vrstic in brskanjem po spletu, pri čemer se je seveda lahko zgodilo, da sem kakšen band nenamerno spregledal. Če nas bo torej kdo opomnil na nepopoln seznam, ga bomo z veseljem dopolnili. Amalgam – Owl Orphanage (single) (dentist metal) Ambasador Rous – Lejs je nej več isti (black metal) Aschmicrosa – Heaven or Hell (black metal) Ashine – Prison of Mirrors (melodic death/groove metal) Ater Era – Cla...

Še zelo dobro se spomnim, kako sem v otroštvu oziroma mladostništvu začel spoznavati prve bande, ki so se vrteli v domačem predvajalniku več kot samo eno pesem. Šlo je za bande, ki sem jih spoznaval preko njihovih celotnih albumov, s čimer se mi je celostno začel odpirati glasbeni svet, v katerega sem vstopal izredno previdno in počasi. Način spoznavanja bandov je od takrat do danes ostal nespremenjen, le poglobil se je, že od samih začetkov mi je bilo v interesu, da band spoznam v celoti in ne samo v zametkih skozi njegove hite. Seveda so bili hiti tisti, ki so poleg priporočil prijateljev vodili do tega, da se je interes sploh vzbudil, vendar predstavlja to dejstvo neizogibno okoliščino, če izhajamo iz tega, da so »hiti« glavne prodajne toč...

Upam, da ste uživali v prvem delu pregleda dogajanja na slovenski metal sceni v letu 2016, kajti tukaj že sledi njegov drugi in končni del. Nadaljujemo po abecednem redu, pri čemer vam zagotavljam, da se vam splača pregledati posnetke do konca. Metal on! Lament – Invocation (demo) (black metal) Lintver – Distorted Perception (thrash metal) Morbid Creation – Blasphemic Fantasies (death metal) Nephrolith – Paleness of the Bled World (black metal) Neurotech – In Remission (Symphonic Industrial Metal) Noč – Demo IV (Depressive Black Metal, Cloud Rap/Ambient) Noctiferia – Transnatura (Industrial Metal) Silent Pray – Metropolis of Dreams (EP) (power metal) ...

Krepko smo že zajahali leto 2017, za nami je namreč že četrti praznik, valentinovo. Skrajni čas je torej, da naredimo pregled lanskega leta, ki z metalskega vidika ni bilo niti malo manj pestro in zanimivo kakor tudi sicer. A ker postajam zmeraj starejši , medtem ko imam občutek, da število festivalov obratno sorazmerno zmeraj bolj narašča, nekega pravega povzetka koncertnega ali festivalskega leta ne morem ponuditi, zato sem se letos odločil za drugačen pristop. Predstaviti vam želim, dragi bralci, pregled izdaj slovenskih metal bandov in vam na ta način osvežiti spomin za to ali ono izdajo, na katero ste morda zaradi obilice dnevnih novosti pozabili. Začel bom pri A, končal pa… na koncu, pri čemer bom ves čas dal glavno besedo glasbi in se vsakemu bandu posv...

O vojni in miru je že pred davnimi časi pisal gospod Tolstoj, zato lahko rečemo, da je ta tema obdelana. A ker je zaradi koruptivnih politikov, nenasitnih gospodarstvenikov in verskih fanatikov tretja svetovna vojna že kar nekaj časa v zraku – vsaj v teh in onih krogih, ki živijo od strahu ljudi – sem se odločil, da malo pobrskam po lastnem spominu in svoji »knjižni« polici z metal CD-ji in na plano privlečem ta in oni komad, ki tematizira vojno, nasilje in vse ostale grdobije, ki smo jih ljudje zmožni proizvesti. Tokrat vas torej vabim, da se mi pridružite na krajšem in malo drugačnem potovanju skozi metal glasbo, ki bo morda tudi v vas zbudilo to ali ono melanholično čustvo. Pa začnimo!   Ko sem začel razmišljati o tej temi, mi je kot strela z ...

Neverjetno, kako hitro se je obrnilo leto. Ponovno je za nami 365 dni manj dobrih, dobrih in odličnih studijskih izdaj, ki so jih kronali prav tako izjemni nastopi v živo naših najljubših bandov. Kot v lanskem letu se tudi letos ne upam in ne želim postaviti v vlogo vsevednega guruja metalskega dogajanja, zato je treba ta prispevek razumeti zgolj kot subjektivno retrospektivo največjih metalskih mejnikov preteklega leta. Toda preden se neposredno vržem v leto 2015, bom pred tem še nekaj besed posvetil albumom, ki so bili izdani v iztekajočem se letu 2014, saj so me ti toliko navdušili, da sem se kasneje odločil za obisk koncerta. Prvi tak album je bil Desideratum od Anaal Nathrakh. Ta me sprva sploh ni preveč navdušil, saj album ne ponuja dosti zapoml...

Zmeraj znova slišim tarnanje ljudi iz različnih družbenih razredov in okolij, kako zelo je bilo včasih vse boljše, lepše in na splošno oh in sploh. Pa je to res? Bili smo otroci socializma! Ne vem, če lahko ravno trdim, da sem otrok socializma, sem pa preživljal svoja prva leta življenja v tem takrat že umirajočem gospodarsko-družbenem sistemu, za katerim danes veliko Slovencev, ali bolje rečeno bolj ali manj glavnina prebivalcev bivše skupne države, z rosnimi očmi globoko vzdihuje. To sicer ne pomeni, da se osebno s slabimi občutki oziram nazaj na ta čas, ki je v okolici mojega domačega kraja blizu slovensko-avstrijske meje zaradi povečane prisotnosti policije in vojske deloval nekoliko bolj strogo in »nevarno«. Toda strah je imelo za kaj...

Od nastanka Paranoida, natančneje od 14. marca 1999, je preteklo mnogo vode (pa tudi takšnih in drugačnih alkohol vsebujočih napitkov). Svet se je v tem času precej spremenil. Internet, ki se je ob našem rojstvu počasi prebijal v vedno več domov, je zdaj velik del našega vsakdana in marsikdo si brez njega ne more več predstavljati normalnega življenja. V naša ušesa je (na legalen ali nelegalen način) prinesel glasbo vsakega še tako obskurnega banda izza devetih gora, informacije o dogajanju v (ne samo metalskem) svetu pa do nas potujejo skoraj s svetlobno hitrostjo. Socialna omrežja nas po eni strani združujejo, po drugi pa ubijajo daljše (in ponavadi bolj kakovostne) razprave, kakršnih smo bili vajeni v času, ko so kraljevali fo...

Metalci oziroma glasbeni entuziasti na splošno smo neka čudna sorta ljudi. Ne glede na kraj in čas, zmeraj vidimo in čutimo priložnost in potrebo po tem, da se pogovarjamo o glasbi. Najlepša pa je okoliščina, da se tudi s popolnim tujcem, s katerim delimo strast, ne nujno pa tudi ljubezen do istega podžanra, znamo zaplesti v zelo čustven pogovor, katerega osrednja motivika je izmenjava različnih glasbenih izkustev. V zadnjem času sem se tako večkrat zapletel v pogovore ali bil priča debatam o tem, da je postala glasbena industrija nemilostljiva – vse naj bi se vrtelo le še okoli denarja, okoli katerega se vrtijo tudi stvari pri številnih bandih, ki posledično dovoljujejo, da jim založbe narekujejo, kakšna naj bo njihova glasba. Na podlagi sk...

Osebno sem zapisan black metalu. Ko sem začel odkrivati žanr, smo najstniško zaletavo najbolj pljuvali čez banda Cradle of Filth in Behemoth, ki sta takratno monotono – a »edino pravo« – črnino vsak na svoj način razbijala tako, da sta z drugačnostjo v glasbo vnašala nekaj barve. Ker barva ni bila kul, ker smo vsi kot fijakarski konji videli le črno-belo, smo seveda bili slepi za kakršno koli drugačnost. No, z leti se je to spremenilo, glasbena obzorja so se pričela širiti, nakar so se rodile nove debate, ki so z drugačnim izrazoslovjem vodile v podobno ločevanje. Kaj je »true« ali kaj je »old school« na tem mestu ne želim analizirati, pa vendarle bosta oba pojma nekako ves čas visela v zraku – neposredno po...