Kaj dobimo, če združimo člane Neurosis, Amenra in Sepulture? Kakovostno trpljenje! Absent in Body so namreč nov doom projekt Mathieua Vandekerckhova in Colina H. van Eeckhouta skupaj s Scottom Kellyjem in Igorjem Cavalero. Projekt je nastal leta 2017, ko je Mathieu Vandekerckhove prišel v stik s Scottom Kellyjem za ustvarjanje skladbe za kompilacijo. Ko se to ni izšlo, sta se projektu pridružila še ostala dva člana. Mednarodna postava ponuja temačno, eksperimentalno in težko glasbo, kjer je jasno zaznaven doom aspekt, in sicer od same naslovnice, ki priklicuje demone iz lovecraftskega imaginarija, do počasnih, repetitivnih ritmov in nizkih riffov. Ob bolj »metalskih« zvokih in tehnikah je mogoče zaznati tudi pogosto uporabo elektronskih zvočil (kar najdemo v številnih Kellyjevih projektih), ti pa dajejo celotni glasbi bolj eksperimentalni prizvok, ki teži k industrialu, tako na ravni atmosfer kot melodičnih zvokov. Takoj na začetku albuma lahko zaslišimo nizke oscilacije, iz katerih se razrašča tribalni ritem Igorja Cavalere.

Globok growl Colina H. van Eeckhouta čara atmosfere uničenja in neskončnega trpljenja, ki jih opeva v poosebitvi boga kuge. Rezki zvoki sintetizatorjev v kombinaciji s počasnimi, repetitivnimi riffi ustvarjajo počasno stopnjevanje peklenskih atmosfer. Te se ponekod razlijejo v melodične dele s čistim vokalom, kot na primer v komadu The Acres/The Ache. Ta mesta pomiritve pa so le spretno uporabljeni kontrasti, po katerih deluje povratek še agresivnejše in težje. Album se posluša v celoti, saj se tudi zaradi počasnejšega tempa glasba preliva in mutira kot črni oblak, ki postopoma prodre v dušo poslušalca. Glasba ustvarja stalno napetost, ki je pa pravzaprav nikoli ne razveže. Napetost, ki jo je zmožna skupina tu ustvariti, je presenetljiva, predvsem glede na dokaj minimalističen glasbeni material. Seveda je tu obravnavana glasba glasba že priznanih in uveljavljenih glasbenikov, ki so tekom let izpilili lasten način glasbenega izražanja. Pri t. i. superskupinah je to včasih lahko celo problem, saj se lahko zgodi, da so kljub dobrim idejam in namenom te glasbene govorice in osebnosti preveč izrazito različne, kar privede do klavrnega glasbenega rezultata, ki je zanimiv le zaradi imen. To pa ni slučaj pri Absent in Body, saj sta tu tema in zloba večja in močnejša od vsakršnega ega in vodilo, ki je privedlo do tako popolne plošče, katere je vsaka naslednja sekunda težka kot korak mastodona na prsnem košu.

Prvenec Absent in Body je kakovosten in navdušujoč debi na ekstremni sceni. Plague God je odličen glasbeni izdelek, ki kot dobra psihološka grozljivka priklene pozornost poslušalca od prve do zadnje sekunde. Tak izdelek seveda dobro obeta tudi ob mislih na morebitne naslednike ali celo kakšen koncert. Spretna mešanica post metala, dooma in industriala te zvrsti dejansko transcendira in prinaša na dan nove interpretacije težke glasbe, ki jim lahko težko postavljamo nalepke in žanrsko predalčkamo.