Avatar – Don't Go in the Forest
Avatar
Don't Go in the Forest
Black Waltz Records, 2025
25. 2. 2026
Avatar so še eni izmed vrste švedskih metal bandov, ki jim je uspel veliki preboj na svetovni sceni. Iz göteborškega podzemlja je postopoma v dveh desetletjih nastala samosvoja, precej nepredvidljiva metal zasedba, nekakšen potujoči metal cirkus, ki združuje teatralnost, groove, horror, melodiko in brutalnost. Stilska fuzija je že od nekdaj njihov značilni znak, eksperimentiranje jim nikoli ni bilo tuje in tudi na albumu številka deset so si drznili narediti nekaj novih potez. Jim je pa vse skupaj uspelo nadgraditi in zapakirati v melodično najbolj nalezljivo celoto do sedaj.
Ta spevnost in melodičnost sta izraziti v prvih štirih skladbah, ki so jih Avatar lansirali že pred izidom, kaže pa se v zelo različnih variacijah. Tonight We Must Be Warriors po marširajočem začetku preide v zanimivo epsko teatralno pripoved z udarnim lead riffom. In the Airwaves udari brezkompromisno in gre čisto v smer modernega švedskega melo death metala à la In Flames, sredi komada spustijo odlično kitarsko solažo, melodičnost pa držijo s čisto vokalnim odpetim refrenom. Sledi naslednji zasuk, oziroma plovba v čisto drugo smer z dramatično melodično skladbo s poudarjenim epskim folk metal pridihom. Captain Goat predstavlja unikat njihove dosedanje diskografije in ta »mainstreamovski« eksperiment je spet nekaj, s čimer lahko dosežejo krog novih poslušalcev. Ti veliki medsebojni odmiki med naravo komadov, ta raznolikost dela Avatar posebne in s tem lahko združujejo poslušalce različnih metal zvrsti. Tudi to je eden izmed razlogov za njihov preboj na veliko sceno.
Death and Glitz z basovskimi funky dodatki ima v sebi tak poseben teatralen groove in komad je več kot primeren za poplesavanje na kakih dark/goth partyjih. Tako v tem kot naslednjem Abduction Song pa pride do izraza vokalni kontrast, ki ga z menjavanjem growla in čistih vokalov ustvarja Johannes Eckerström. Sposobnosti hitrih prilagajanj različnim vlogam sodijo med njegove glavne kvalitete. Da zna dobro tudi z emocijami, pa dokazuje pri klavirsko vodeni baladi Howling at the Waves.
Z albumom Don’t Go in the Forest so Avatar z eksperimentiranjem dokazali, da je mogoče melodiko in brutalnost združiti v prepričljivo in vznemirljivo celoto. Svoje dosedanje delo so nadgradili in ga brez izgube identitete približali še širši množici poslušalcev.
Avtor:Matjaž Prešeren








