Blackbraid oziroma multiinstrumentalist Sgah'gahsowáh je marca letos postregel z novo izdajo, čeprav je takrat od tretjega celovečerca minilo komaj nekaj več kot pol leta. A Sgah'gahsowáh je menil, da sta komada Nocturnal Womb in Celestial Bloodlust, srce in jedro te nove izdaje, preveč temačna, da bi ju lahko vključil v samonaslovljeno trilogijo, katere zaključek je tvoril album Blackbraid III.

Zgornjo misel lahko z veseljem potrdim. Medtem ko sem se ves čas lovil okoli black metala Blackbraid, ki mi je bil vedno preveč »mehek«, preveč … pač nekaj, kar mi nikakor ni odgovarjalo, sem z EP-jem Nocturnal Womb prišel povsem na svoj račun. V mojih ušesih sta omenjena komada dovolj energična, da mi ponudita to, kar od black metala pričakujem. In četudi je zaključni komad te izdaje akustična priredba Barefoot Ghost Dance on Blood Soaked Soil, ki v osnovi z black metalom nima nobene veze, je sevanje prvih dveh še vedno dovolj močno, da se del njune energije prenese. Po drugi strani pa na akustični kitari osnovana priredba ni nič, česar predhodno ne bi ponujali številni black metal bandi v obliki intra, outra ali intermezza, tako da kot zadnji komad izdaje vseeno doseže svoj učinek.

A da vas ne peljem žejne čez vodo. Začetni Nocturnal Womb je skoraj desetminutni ep, ki se začne z razvijanjem napetosti s pomočjo enega kitarskega riffa, nakar udarijo še ostali instrumenti in iz globin pekla zaslišimo nečloveški krik. Osnovni riff se uleže nad vso ostalo nevihto, tako da tvori poznan in zmeraj ploden kontrast, nakar se menja s headbanging ritmom. Drugi, Celestial Bloodlust, pa je krajši, in posledično še intenzivnejši, saj mu »manjkata« intro in outro, ki bi izkušnjo omehčala. Tako imamo v glavnem opravka s speedish navitim black metal komadom, ki na sredini zamenja blast beat s cupa-cupa bobnanjem, da še zadnjemu poslušalcu zlomi vrat. Orgazmična izkušnja v živo preverjeno zagotovljena!

Če bo Sgah'gahsowáh z Blackbraid nadaljeval v tej (agresivnejši) smeri, se bova zagotovo še večkrat slišala.