We Are Here As One

CowboyZ – We Are Here As One

CowboyZ

We Are Here As One

samozaložba, 2025

2. 12. 2025

»Poslušate lahko We Are Here As One, dolgometražni prvenec domače groove/thrash metal zasedbe CowboyZ (nekoč Cowboys From Hell).« (vir: Paranoid, novica s 17. 9. 2025)

Ker smo lahko predhodno slišali kar tri komade, in sicer Leave Me Alone že celo pred tremi leti, naslovnega We Are Here As One pred dvema letoma in In Pain I Trust lani, smo glasbeno že bili vnaprej seznanjeni s tem, kam CowboyZi taco molijo. In moram priznati, da sem bil sprva presenečen. Ta okoliščina sicer nima nobene veze z današnjo recenzijo, a glede na bandovo zgodovino, ki je močno povezana z glasbo Pantere, sem pač pričakoval nekaj drugega.

Toda drugačna pričakovanja oziroma drugačen končni izdelek, ki je posledično vodil k menjavi imena, sploh ni slaba odločitev. Po dolgih letih obstoja kot »cover band« so se Koprčani odločili, da spišejo novo poglavje v knjigi delovanja, da se posvetijo glasbi, ki jim očitno najbolj odgovarja in ki jo najbolje čutijo. In tako smo prejeli album osmih groove metal/metalcore pesmi, ki s svojo melodičnostjo in izpovednostjo dodobra spominjajo na velikane Slipknot. Na programu je torej metal, pri katerem je petju in besedilom posvečenega zelo veliko prostora; po eni strani se ni težko poistovetiti z določenimi besedili, po drugi strani pa je na albumu We Are Here As One dosti trenutkov, ki kar kličejo po vzporednem petju, medtem ko se ta vrti v predvajalniku.

Ob opisanem tudi ne preseneti, da je band na album vključil balado. Ta sliši na ime Time to Go in je moj favorit na albumu. Torej namesto udarnih komadov, kot so recimo vsi zgoraj omenjeni singli, me je najbolj nagovorila na klavirju osnovana pesem, pri kateri pa logično vokal ne sledi udarnim bobnom in hitrim riffom, temveč lebdi na krilih klavirskih melodij.

Četudi nato sledita old school In Pain I Trust, najbolj groovy komad albuma, in udaren Leave Me Alone, naj izkoristim besede balade za zaključek tega pisanja. Čas je, da se poslovim, a še nočem, da je konec.

Avtor:Dejan Klančič