Glasba je točno to, na kar namiguje ime. Minus porno grind. Je pa v enačbi, glede na uradno stališče banda, naslednje: synthcore, death metal, industrial metal, cybergrind, avantgarde metal, deathcore, pop, dubstep, EDM, metalcore. Lahko bi rekli, da se za vsakega nekaj najde. Kako se sliši ta obilna porcija, lahko prisluhnete tukaj. Band je tako obskuren, če v iskalnik vtipkamo njegovo ime, (še) nima samostojnega vnosa na Metal arhivih. Opazil sem, da je band prisoten na Bandcampu, kjer zastonj ponuja kompletno diskografijo 32 (!) albumov, singlov, demov in podobnega, začenši s Pink Unicorn's Extraordinary Adventures (2012). Ljubezen do konjev in samorogov je rdeča nit bandovega navdiha, bodisi z naslovnice albuma bodisi iz imena – Horsequel (2013), Anecdotal Equine Ballistics (2014) (opomba: equine je angleški izraz za vse, kar se nanaša na konje), Omnicidal Unicorn Hypernova (2015) in Unicorn Worship (2019). Verjetno je namensko, da band v imenu nosi eno žival, hvalnico pa poje drugi. Trenutno zasedbo sestavljata Vlürch na vokalu, elektroniki in programiranju bobnov ter Gotvet na strunah (kitara in bas).

Glasbe nisem sposoben, kot mi je v navadi, izbrano opisovati, ker preprosto nima smisla. Prekomerno mešanje synthov z metalom in elektroniko je preveč kaotično, da bi uspel napisati konstruktivno recenzijo. Primerjalni književnik v meni bi lahko komentiral, ali ta dva tipa Gotvet in Vlürch mislita, da sta post modernista. Farmacevt v meni bi sklepal, da takšno glasbo znotraj lobanje slišijo vsi shizofreniki ali manični depresivci, morda tudi psihopati. Srednješolec na državnem tekmovanju iz logike v meni bi trdil, da so zunanji vidni dražljaji za oko epileptika to, kar je Deformed Elephant Surgery glasba za uho. Drogeraš v meni pa se strinja, da ni boljšega vzeti ekstazi pred poslušanjem Deformed Elephant Surgery. Glasba sicer ne zveni kompozicijsko naključna – priznati moram, da je na neki način kaos sistematičen ali »smiseln«. Kljub vsemu je rezultat za marsikatero uho – tudi najbolj trdožive avantgardiste – morda korak preveč. Najpreprostejša ubeseditev glasbe bi bila taka: med pandemskim zaprtjem je v isti sobi ujetih pet ljudi. Očka ob poslušanju death metala vdihuje hlape bencina in mu gre na bruhanje, otroka zadrogirana na sladkarijah igrata vsak svojo osembitno računalniško igrico, mama je zadeta na pomirjevalih in z ugasnjenim likalnikom udarja po sintisajzerju, sosedi z vseh strani kričijo skozi stene, udarjajo z metlo obnje in grozijo s policijo, ki z glasnimi sirenami že čaka pred vrati. Vzemimo vse te zvoke v celoto in dobimo Deformed Elephant Surgery.

Če ste mislili, da so crab core meme band Attack Attack!, kjer so v eno pesem dobesedno stlačili več stilov, postavili nov mejnik, ugibajte še enkrat. Rešilna bilka celotnega Warped Technological Fever Dreams je zame dokaj koherenten kitarski solo pesmi Lewd Anime Noises (feat. Markus Karkkulainen), ki še najbolj resonira »klasičen metal«. Fucking Hell (feat. MC Endzeit) in njegov dislektični bratec Hecking Full sta zanimivi kompoziciji, Traumatic Insemination mi je verjetno zabaven le zaradi imena. In ravno to, beseda »zabavno« naj bo beseda leta te recenzije. Zajebancija je očitna tudi v besedilih in naslovih komadov. Dobil sem občutek, da gre bolj kot za resno glasbo, s katero želita avtorja na mizo položiti svež kruh, pri Deformed Elephant Surgery za zabaven hobi in kreativni outlet, kjer se preizkušajo »meje dobrega okusa«, če se lahko tako izrazim. To hipotezo potrjuje tudi to, da je celotna diskografija banda na voljo zastonj na Bandcampu. Smeh je pol zdravja.