Nemško-angleški metal imperij se je le leto po izdaji odličnega predhodnika The Raven Ride v velikem slogu vrnil s četrtim albumom Chasing Shadows. Pri Empire gre nedvomno za superskupino. Jedro banda že vse od ustanovitve leta 2001 tvorita kitarist Rolf Munkes in basist Neil Murray (Whitesnake, Vow Wow, Black Sabbath). Za vokale je zadolžen Doogie White (Rainbow, Malmsteen), ki je zamenjal Tonya Martina (Black Sabbath), za bobni pa sedi nihče drug kot Mike Teranna (Malmsteen, Tony Macalpine, Axel Rudi Pell, Masterplan), bržčas najboljši tolkač zadnjih let.
Že ob uvodni Chasing Shadows je jasno, da kvartet na najnovejšem izdelku ne preganja senc, ampak nažiga hudo oprijemljive rife. Zelo melodični hard rock komadi v kombinaciji z modernim in zelo heavy zvokom kitare delujejo izredno sveže. Produkcija je težka in trda, kar je glede na zgodovino članov banda skoraj presenetljivo. A celota učinkuje odlično. Predvsem je očitno, da je šef banda Munkes našel formulo, kako čimbolje izkoristiti Whitove vokalne sposobnosti. Ta namreč pri Empire pridejo veliko bolj do izraza kot pri Malmsteenu.
Vseh deset komadov je enakovrednih, med njimi ni nobenega mašila. Poleg že omenjene Chasing Shadows najbolj zažgejo rocker Mother Father Holy Ghost, počasna a heavy Child Of The Light in rainbowska Manic Messiah.
Strupen izdelek, ki bo navdušil tako ljubitelje hard rocka tipa Rainbow kot heavy metala v slogu Manowar. Nedvomno eden od kandidatov za album leta.

Matija G.