Guyođ je doom/death metal zasedba iz avstrijskega Gradca. Zasedba obstaja že od koronskega leta 2020, v tem času pa je uspela poviti split Alluvial Soil z dvema komadoma, ki sta oba zastopana na kasnejšem dolgometražnem prvencu Heart of Thy Abyss iz leta 2023, medtem ko je četverica iz Gradca začela letošnje leto z izdajo EP-ja z naslovom Death Throes of a Drowning God.

Ko po navadi slišim, da nek band igra doom metal v kateri koli kombinaciji, postanem previden. Seveda se na mojem seznamu poslušanja glasbe znajde tudi doom metal, a ne preveč pogosto, vsekakor pa še manj pogosto tisti počasne sorte. K sreči so Guyođ na recenziranem EP-ju (za razliko od omenjenega prvenca) naklonjeni tudi hitrosti in k sreči je njihov death metal tiste grobe in mastne sorte. Med poslušanjem recenziranega EP-ja so mi mestoma švignile po mislih primerjave z Immolation, par riffov se jim zelo približa, pogosto zaradi odrezavih riffov in mastnega zvoka kitare »slišim« švicarski dvojec Bölzer, ko pa stvari postanejo zaradi vokala progresivne in shizofrene, pa nekje iz davnine pozdravlja Attila od Mayhem, včasih tudi N.K. od Kamre.

Ne glede na naravo asociacije me metal na Death Throes of a Drowning God vedno drži v svojem primežu, vsi štirje pravoverni od vsega osmih komadov na ploščku ponujajo visoko raven zabave. Dejansko gredo že tako rekoč ob prvem poslušanju v uho, medtem ko različni obstranski dejavniki poskrbijo za dolgoročno zabavo oziroma ohranjajo raven zanimanja dovolj visoko, da v poslušalcu zraste potreba po »še«. Na podlagi te potrebe in posledično večkratnega oziroma ponovljenega poslušanja se mi je najintenzivneje v drobovje usedel komad Behind Walls of Ice. Razlog za to je vse to, kar je bilo že povedano, hkrati pa tudi okoliščina, da mi ta deluje najbolj dinamično in najbolj neposredno.

Za konec vas lahko samo še povabim, da band obiščete v živo ta četrtek v Gradcu ali ta petek v Laškem, kjer boste zagotovo slišali aktualni EP (skoraj) v celoti.