Za uvod v tale zaklad, s katerim Iron Maiden obeležujejo 50. obletnico svojega delovanja, si bom sposodil nagovor prvega poglavja Burning Ambition 1975–1982. »Rock ‘n’ roll teaches many lessons. One is that legends aren't born – they are made. Determination. Luck or talent gets bands over the line. While others fall by the wayside. And those who truely cross the rubicon possess a pyrotechnic cocktail of all three.« To na najboljši možni način razloži, zakaj so Iron Maiden postali ena najmogočnejših heavy metal institucij v njegovi zgodovini. Neverjetna predanost in osredotočenost Steva Harrisa od vsega začetka je postavila temelj njihove neverjetne kariere. Talent so lahko v popolnosti izkoristili ob trdem delu, za pisanje take nore zgodbe pa je vedno potrebno nekaj sreče. Mnoge druge NWOBHM skupine so propadle, fantje iz vzhodnega dela Londona pa so vztrajno rasli in se razvili v eno najbolj spoštovanih in opevanih globalnih glasbenih zasedb, tudi zunaj meja metala.

Knjigo s predgovorom odpre Steve Harris in jo pospremi z razlago, da Iron Maiden v nasprotju z nekaterimi prepričanji niso nastali na božični dan leta 1975, ampak da čisti začetki segajo že v avgust tega leta. Infinite Dreams je razdeljen na štiri poglavja, Burning Ambition 1975–1982, Where Eagles Dare 1983–1988, The Edge of Darkness 1988–2000, A Brave New World 2000–, in že sami po sebi so naslovi dovolj zgovorni, da že precej površni poznavalec Iron Maiden ve, o čem govori posamezni del. Najbolj zanimivo, oziroma bolje rečeno, najbolj ekskluzivno je prvo poglavje, ki predstavlja začetke Iron Maiden in se zaključuje z odhodom Paula Di'Anna.

V nasprotju s knjigo Run to the Hills, ki je klasična biografija, gre Infinite Dreams v smer vizualnega zgodovinskega pregleda kariere. In ravno uvodni del je bogat z do sedaj nevidenim ali zelo redko videnim slikovnim materialom v obliki koncertnih fotografij (začenši s štirimi iz puba The Cart and Horses iz 1976 v postavi Steve Harris, Paul Day, Dave Sullivan, Tarry Rance, Ron Matthews), koncertnih flyerjev in plakatov, fotoshootingov, naslovnic albumov, singlov, med najbolj zanimive pa gotovo sodijo izseki zapiskov iz dnevnika Steva Harrisa. Fotografije so podprte z opisi, ki tudi razkrivajo polno zanimivosti. Te pa je prav tako mogoče najti v tekstih, ki spremljajo sicer pretežno slikovno usmerjeno knjigo. Izredno privlačne so slikovne in tekstovne predstavitve instrumentov, na katere so igrali člani banda na posameznih turnejah. Turnejskega merchandisa si ne boste pogledali z nič manj zanimanja. Predstavljene so jakne z našitki, med drugim dve od Danca Rasmusa Stravnsborga, ki je zapisan v Guinnessovo knjigo kot lastnik največ artiklov Iron Maiden. Še zdaleč pa to ni vse, opisani so koncertni artefakti, rekviziti z mnogih turnej, nekateri rokopisi besedil, celotna kolekcija piva Trooper, strani Die with Your Boots On govorijo seveda o povezavi Iron Maiden z nogometnim klubom West Ham United, na koncu je kronološka predstavitev turnej itd.

350 strani obsežna knjiga je, kot že omenjeno, pravi zaklad za fane, je super darilo ob 50. obletnici obstoja Iron Maiden. Ustvarili so resnično neverjetno zgodbo, ki je še ni konec. »And yes, the tale will go on and on… and on…«, kot svoje razmišljanje v spremni besedi knjige zaključi Bruce Dickinson.