Prognan je hrvaška black metal zasedba z dolgim stažem, a kratko diskografijo. Zasedba je bila ustanovljena že leta 2008, do leta 2012 izdala demo in dva EP-ja, nakar so zadeve okoli nje potihnile. Do nedavnega, ko se je zasedba ponovno rodila kot dvojec in končno povila svoj dolgometražni prvenec, ki nosi ime Naši životi više ne postoje.

Album Naši životi više ne postoje govori o prvi svetovni vojni oziroma natančneje o doživljanju te skozi oči srbskega vojaka, medtem ko je naslov albuma referenca na govor majorja Dragutina Gavrilovića svojemu Železnemu regimentu pred njegovo zadnjo bitko. Na tem mestu boste morda rekli: »Joj, še en band, ki se ukvarja s to tematiko.« Hja, seveda imate prav, v metalu zagotovo ne primanjkuje bandov, ki se tematsko ukvarjajo s prvo ali drugo svetovno vojno. A ker na tem mestu ne želim debatirati o drugih, temveč se želim osredotočiti na glasbo od Prognan, naj že kar tukaj izdam, če bi vsi bandi tako kakovostno predelali to tematiko, da nikomur ne bi bilo hudega. Še najmanj nam poslušalcem. Naši životi više ne postoje je odličen album, ki poslušalca pritegne ob prvih riffih in ritmih uvodnega komada 28061914 in ga ne spusti do zaključnega Mrtvi moji – neumrli. In to kljub dejstvu, da traja album več kot eno uro oziroma skorajda 66 minut. Prognan so ustvarili zelo nalezljiv, razgiban in všečen primerek melodičnega black metala, ki mestoma hote ali nehote sprva spominja na ukrajinske 1914, ki so trenutno nekako najpogostejše ime, ki se pojavi, ko človek pomisli na metal in prvo svetovno vojno. A ker Prognan v svojih deset komadov vpletajo dosti več različnih metalskih in nemetalskih elementov, primerjave z bandom 1914 kmalu ne zadostujejo več. Osebno me zaradi tega vedno znova miselno ponese v sodobni poganski svet drugih Ukrajincev, in sicer Nokturnal Mortum. Če pa bi kdo želel zraven primešati še ščepec The Stone, tudi ne bo nič narobe.

Referenčna imena so torej močna oziroma velika, za to pa band poskrbi z raznoliko dinamiko, ki nikakor ni omejena le na en tempo, temveč nas kot znamenita tišina pred nevihto popelje skozi različne stopnje »vojne«. Ko je govora o raznolikosti, človek seveda tudi ne pride mimo uporabe raznovrstnih vokalov. Govorjenemu harsh vokalu se večkrat pridruži operno, clean oziroma zborovsko petje ter uporaba različnih orkestralnih glasbil, med katerimi najmočnejšo vlogo pričakovano iz ozadja odigrajo godala in trobila, medtem ko tu in tam uspe ubežati kakšni violini. A ko enako uspe saksofonu, je ušesni orgazem že tako rekoč zagotovljen.

Čeprav Prognan, za katerim bolj ali manj stoji samo eno ime, in sicer Kob oziroma Goran Dragaš, ki je napisal, aranžiral in posnel vse razen bobnov, z žanrskega vidika ne ponudi nič novega, se z albumom Naši životi više ne postoje znotraj melodičnega black metala giblje v tako zelo kakovostnih vodah, da poslušalec dejansko uživa v vsaki minuti tega epskega izdelka. Osupljivo!