Na domačih tleh je zrasla mlada zasedba RAI, ki nam po nastopu na tekmovanju EMA 2025 predstavlja svoj prvenec Reason. Brez ovinkov: temu bandu se piše svetla prihodnost. Po lastnih besedah so »v jedru rockerji, ki se radi poigrajo tudi z drugimi žanri« – in očitno z obilico njih. Zasedbo sestavljajo pevec Vanja Rok Vrtovec, klaviaturist Tomaž Vrtovec, bobnar Maj Kobilica, kitarista Mile Vrbica in Filip Furlani ter basist Urban Žiberna.

Pa začnimo. Reason je petdelna plošča s približno 33 minutami, a težišče je jasno: naslovna Reason odpre s 13-minutnim lokom, ki napetost gradi na mirni, ponavljajoči se kitarski temi, medtem ko bobni spremljajo instrumentalno melodijo pod površjem. Prvi izbruh je lažni vrh: kratek nalet distorzije in bobnov, takojšnji umik, nazaj v tišji horizont. Potem prileti »pravi« udar – vodilna melodija električne kitare razpre prostor za prvi verz in ekscentrični vstop Vanje Roka Vrtovca. Od tu naprej se skladba prilega naslovu albuma: preizkuša več možnih oblik in slogov. Menjava tempa, zasuki atmosfere, vračanja na izhodiščni motiv, nenadni prelomi in nenadna pojemanja si sledijo skoraj naključno, a rdeča nit, ki jo ustvarijo predvsem zapeti deli, ostaja.

As Statues Fall zamenja prestavo – udarnejši »groove«, težji kitarski ton, manj krojenja forme – in ravno zato učinkoviteje udari in dobro nasledi transcendentalno Reason. Royalty začne z liriko v slogu Kamelot, kot na primer pri One More Flag in the Ground, klavir in bas sta podlaga umirjenemu vokalu. Komad nato zdrsne v bolj gotsko krajino, skoraj blizu refrenom Lacuna Coil. Tu se pokaže edina šibka točka: falzet v skrajnih legah kdaj zveni preveč forsirano. V Royalty zna to malce zmotiti, čeprav je kos sicer vrhunsko speljan. V drugih komadih pa je falzet absolutno na nivoju, še več – res dobro paše v delih, kjer se pojavi. Treba je poudariti, da gre v Royalty res za izjemo, kjer se poskuša prebiti meje. Stay Awake zavije v simfonični metal: čvrsti riffi, kovinski pogon in široka dinamika odprejo komad – na tej točki albuma je jasno, da sta presenečenje in menjavanje barv bandov podpis. Finale Cinema razsloji vse okvirje: izrazito gledališki zven in teatralna vokalna igra se ujameta tudi v videospotu. In ne gre le za vokal, skladba se po duhu najbolj približa (kvazi) žanru avantgardnega metala. Če koga zanima referenca, naj preveri zasedbo Diablo Swing Orchestra.

Uvodne skladbe mestoma prikličejo spomin na kompleksnejše trenutke Siddharte, a naj bo jasno: RAI so tehnično več stopnic višje. Strukture so dodelane in gibke, prehodi hitri, a logični; nikoli ne veš, kaj sledi, vendar ima vse svoj namen. Primerjava s Siddharto velja zgolj za atmosfero ter barvo zvoka in efektov, ne za tehniko ali kompleksnost. Čeprav RAI primerjam z nekaj med seboj nesorodnimi bandi, skupina nikogar ne posnema, temveč izkleše nekaj svojega, težko primerljivega s stalnicami v metalu – bandi so bolj v pomoč za razlago dogajanja. Za zdaj jih lahko mirno postavimo tja, kamor se uvrščajo tudi sami: progresivni metal/rock. Nadaljevanje zgodbe je že na obzorju: napovedani Heart bo z Reason tvoril dvojček, ki ga bodo predstavili v Trzinu in nato še v Ljubljani. Če bo Heart držal obljubo, bomo Reason & Heart še dolgo navajali kot enega najdrznejših domačih dvojcev zadnjih let – RAI v domači prostor prinašajo svežino in unikatnost ter imajo realne možnosti za resen preboj.