Poletje je čas festivalov in britanski heavy metal veljaki Saxon so se odločili, da uradno izdajo svoj lanskoletni nastop na enem največjih svetovnih metal festivalov, na francoskem Hellfestu. Album je izšel še pred letošnjo edicijo festivala, in sicer kot samostojni posnetek na vinilu in digitalni verziji ter kot dvojni CD, kjer se zraven dobi še zadnji studijski izdelek Hell, Fire and Damnation. Pošteno, sploh glede na le dobro uro dolg posnetek. Najzvestejši privrženci in zbiratelji bodo posegli po LP‑ju, drugim veliko ponuja CD.

Dolžina gre torej v smer prvih live izdelkov Saxon, ne vseobsežnih zadnjih, kjer so nas razvajali z različicami dvojnih, celo trojnih CD‑jev. Nastop odprejo pompozno z naslovno skladbo aktualnega albuma Hell, Fire and Damnation, s katerega kasneje sledi še Madame Giulliotine, sicer pa set obsega nekako »splošno veljavni« izbor njihovih najboljših komadov, se pravi jagodni izbor klasik, izdanih v obdobju od Wheels of Steel do Crusader.

Saxon so še vedno v top formi, tu ni kaj reči. Tega ne spremeni dejstvo, da gre za prvo koncertno izdajo brez originalnega kitarista Paula Quinna. Kultni Brian Tatler iz Diamond Head je več kot dostojna zamenjava, ki Paula ne skuša kopirati, ampak doda skladbam svoj karakter. Kar se tiče magičnosti nastopa, odziva publike in podobno, je monumentalni festivalski gig Saxon bil in ostaja Wacken, a nič ne de, tole je še vedno odlično. Moj skriti favorit albuma je izvedba And the Bands Played On.