Time to Leave

Sum Of All – Time to Leave

Sum Of All

Time to Leave

samozaložba, 2025

14. 8. 2025

Pri pričujoči recenziji se mi je prvič zgodilo, da pravzaprav nisem vedel, kako naj se je lotim, saj glasba v mojih ušesih predstavlja nekakšno koherentno skupaj stoječo mešanico prijemov in prvin hard rocka in power metala. Temu vsled glasbe skupine ne zmorem uvrstiti na določeno mesto na razvojnem drevesu heavy metala. Na kratko – raba vokalov, način petja in igranje kitar me ponekod precej spominjajo na glasbeno zapuščino prvih plošč Masterplan, medtem ko nekatere druge prvine, npr. »manjša teža« distorziranih kitar drži glasbo bližje hard rocku. Po ozaveščenju in soočenju takega stanja sem sposoben narediti naslednji korak in zapisati, da mi v poletni vročini (podobno kot kakšno sour pivo) bolj paše power metal ali tudi hard rock kot kak težak ruski imperial stout, v primeru metala – kak težak in masten funeral doom. Nekako s takim stališčem pristopam k recenziranju plošče.

Pred sabo imamo koktajl glasbe med hard rockom in power metalom, ki sicer ohranja glavne nravnosti zvrsti, ampak hkrati ne zveni (preveč) generično. Zaradi glasbene kompozicije zveni Sitting Ducks prijetno počasneje powermetalsko. Pesem skozi rabo kitar, bobnov in ščepec klaviatur vzpostavi atmosfero dinamične napetosti. Zelo me veseli dejstvo, da vokal ni spoliran, ampak svoj pečat ustvarja na svoji še hrapavi naravi, a pokaže tudi, da je sposoben poseči po višjih oktavah. Bolj gre proti koncu, intenzivneje pesem zveni in spodbuja gibanje z boki in rameni.

V tem duhu in z nekaj več sile nadaljuje Lost and Found. Zveni intenzivno in še spodobneje/udarneje powermetalsko. Ni slabo. My Fears je zložena po preizkušenih formulah, v duhu hair metal/glam balad. Že res, da ne gre za novo npr. Miles Away od Winger, vendar pesem zveni prijetno, saj je vse, kar je bilo uporabljano nekoč, tudi sedaj (tu) uporabljeno ustrezno kakovostno. Zasedbi je uspelo ustrezno povezati in zvezati igranje kitar in bobnov z vokali, da se je porodilo nekaj liričnega, malenkost elegičnega in močno strastnega.

Nekoliko pompozno, dramatično z zahtevo po več pozornosti, podobno kot sour pivo, ki od pivca zahteva več od zgolj odprtja žrela, zveni Do Talk to Me. Petje po načinu in odtenkih glasu na določenih mestih nekoliko potegne na prijeme Ronnieja Jamesa Dia. V glasbi precej bolj melanholično in težje ob predhodnic zveni Man or Machine. Po teh značilnostih glasbe – ter po načinu petja – pesem ustvarjanje skupine spet bolj približa prvim stvaritvam od Masterplan. Soliranje kitare je postavljeno na idealno mesto, vendar, žal, zveni nekoliko pretiho, da bi dalo piko na i odličnosti pesmi. Vseeno je pesem čustveno močna prav do zadnjih tonov.

Kot že napove naslov, First to Hold You v popolnosti sodi v svet zelo poslušljivega »radijskega« melodičnega hard rocka. Why gravitira med power metalom in hard rockom. Iz predstavljene (svoje) osi ne izstopa in zato tudi ne ponudi presežkov zunaj predstavljenih gabaritov oziroma kontekstov. Podobno na začetku velja za Stronger, vendar se pesem skozi svoj potek (tudi skozi brizge kitarskih solaž) bolj razvije in razveja, zaradi česar postane bolj napeta in zanimivejša.

Raba klaviatur na začetku Out of My System napove nekoliko bolj kozmično in strašljivo dimenzijo pesmi, vendar se slednja potem razvije v staro dobro in pošteno testosteronsko hardrockersko naslavlja ljubezenske težave – pesem pri obravnavi teme zveni naravno moško zagrenjeno in naveličano, vendar zaradi tega tako zelo doživeto in dobro.

Plošča se konča z naslovno spet dramatično ljubezensko elegično Time to Leave. Pesem je intenzivna, čustvena in gre zaradi ponavljanja refrena v ušesa še hitreje od My Fears. No, saj je pesem sicer tudi po svoji strukturi preprostejša. Vendar, na mestu, na katerem je, tj. kot slovo, izpade odlično. In tako se glasba, ki se je začela močno kot power metal, izteče v nekaj ljubezensko čustvenega, kot je hard rock balada.

Torej, če gre za hard rock, gre za hard rock, ki je mogočnejši in pravovernejši od večine tistega, kar naj bi danes bil (popularni) hard rock. Če gre za power metal, gre za zanimivo fuzijo (s hard rockom), ki konec koncev zveni čisto poslušljivo.